Slab spomin je posledica najrazličnejših dejavnikov in življenjskih navad. Da možgani na spominskem področju niso tako ostri, kot bi lahko bili, vplivajo namreč tako dedni dejavniki kot najrazličnejše bolezni, še veliko bolj pa lenoba, ki je pogosto posledica sodobnega načina življenja.
Velika večina starejših, v zadnjih časih pa tudi vse več mladih, se sprašuje, kako izboljšati spomin. Možnosti oziroma načinov za izboljšanje spomina je precej, a preden pričnemo z naštevanjem nasvetov, si poglejmo, kateri so najpogostejši dejavniki, ki lahko privedejo do slabega spomina.
V prvi vrsti se večina ljudi neprimerno prehranjuje, kar pomeni, da možgani ne dobivajo zadosti hranil, ki so nujni za njihovo optimalno delovanje. Drugi razlog je premalo gibanja, saj je za dober spomin še kako nujno, da poskrbimo za dobro prekrvavitev in s tem dotok kisika do možganskih celic. Tretji razlog za slab spomin je premalo spanja, premalo počitka in sproščanja. Četrti pa so zagotovo sodobne naprave, ki nam olajšajo najrazličnejše miselne procese in od možganov ne terjajo nobenega napora – kar pomislite na to, da vam večine podatkov ni potrebno več »nositi v glavi«, temveč jih namesto v možgane raje shranjujete v elektronske naprave. Mobilni telefon je zagotovo ena takšnih naprav – zaradi njega nam ni več potrebno znati na pamet telefonskih številk, v njem imamo opomnik za različne pomembne datume, kot so rojstni dnevi in obletnice ter podobno. Nič nenavadnega torej ni, če imamo slab spomin – nenazadnje naši možgani sploh niso več navajeni, da si morajo stvari zapomniti, to pa zagotovo ne more biti dobro.
Kako izboljšati spomin?
Za izboljšanje spomina je potrebno k možganom pristopiti na nekoliko nenavaden način. Kljub temu, da niso mišica, temveč jih v največji meri sestavljata voda in maščobe, moramo z njimi ravnati kot z mišico. To pomeni, da jim je za dobro delovanje potrebno ves čas zagotavljati trening. Tega jim lahko zagotovimo s fizično vadbo, ki do njih privede kisik (možgani porabijo kar 20 % vsega kisika v telesu), ter seveda z umsko vadbo, kjer nam pridejo prav tako vsakdanje umske aktivnosti kot tudi posebne vaje za spomin. Pomen mentalne vadbe je gotovo vsakomur logičen, nekoliko manj pa se zdi smiselna telesna vadba – a o njeni nujnosti priča že dejstvo, da so tablete za spomin, ki vsebujejo izvlečke listov starodavnega azijskega drevesa ginko, namenjene prav tistemu, kar lahko povsem sami naredimo z gibanjem: izboljšanju prekrvavitve možganov in s tem večjemu pritoku kisika in hranil.
Hranila oziroma hrana so ravno tako eden od bistvenih elementov zdravega življenja tako za zdravje telesa kot uma – tako kot potrebujejo za dobro delovanje, različne procese in regeneracijo določena hranila naše mišice, jih potrebujejo tudi možgani. Poleg vitaminov in mineralov so za možgane bistvene esencialne maščobne kisline (omega kisline), prav tako pa je pomembno tudi omejevanje nekaterih dodatkov živilom, ki smo se jih v želji po bolj enostavnem načinu prehranjevanja domislili v sodobnem času. Raziskava, ki so jo opravili med študenti v New Yorku je namreč pokazala, da so bili rezultati inteligenčnih testov pri študentih, ki niso uživali hrane z umetnimi aromami, konzervansi in barvili, kar za 14 odstotkov boljši.
Telesna vadba in prehrana sta zagotovo dokaz, da sta naše telo in um neločljivo povezana. In tu je še dodaten dokaz: po ocenah medicinske stroke lahko kar od 50 do 70 odstotkov obiskov pri zdravniku zaradi fizičnih težav dejansko pripišemo psihološkim dejavnikom.
Poslovite se od slabega spomina!
Kako lahko tudi vi učinkovito poskrbite za izboljšanje spomina? Ponujamo vam 10 nasvetov, ki so koristni tako za boljši spomin kot za zdravo telo.
1. Poskrbite za dovolj spanja. Med spanjem možgani »pospravijo« vse informacije, ki so jih pridobili čez dan. Pomanjkanje spanja dejansko onemogoča tvorjenje novih možganskih povezav. Tudi med učenjem je dobro, da si večkrat privoščite kratek dremež, saj se tako informacije, ki ste se jih učili, bolje zasidrajo v spomin.
2. Zdravo se prehranjujte. Izogibajte se pripravljeni hrani, ki vsebuje umetne arome, konzervanse in umetna barvila, ter redno uživajte z maščobnimi kislinami omega polna živila, na primer mastne ribe, kot je losos.
3. Gibajte se! Možgani morajo biti dobro prekrvavljeni – v njih je kar za 161.000 kilometrov drobnih žilic, ki dostavljajo kisik in hranila do možganskih celic.
4. Pomagajte si pri ustvarjanju spominov s pomočjo vonjav. Različni vonji nam pomagajo, da si hitreje prikličemo spomine.
5. Ne dovolite možganom, da se polenijo. Ko je rednega izobraževanja konec in se v službi soočate z vedno istim delom, si najdite konjičke, ki spodbujajo možgane. Rešujte križanke ali sudoku, berite najrazličnejše knjige in se za zabavo pričnite učiti novi tuji jezik. Koristne so tudi dejavnosti, ki kombinirajo umske spretnosti s spretnostmi fine motorike: igranje inštrumenta, izdelovanje nakita iz modelirne mase, klekljanje ali kvačkanje. Igrajte različne družabne igre, predvsem pa vam lahko pomagajo tarok, poker, šah in druge, ki zahtevajo razmišljanje.
6. Na pamet se naučite telefonske številke znancev in prijateljev – najprej deset, nato še deset … Ko poznate vse, se naučite njihove naslove, poštne številke slovenskih krajev, datume rojstnih dni, godove za vsak dan, glavna mesta vseh držav sveta … Enako se lahko lotite tudi različnih tematik po sistemu »najboljših 10« – naučite se imen 10 najdaljših rek na svetu, 10 najvišjih stavb, 10 najbolj prodajanih albumov, 10 najbolj gledanih filmov …
7. Kadar greste v trgovino, si zapomnite, kaj morate kupiti – listek s seznamom je zgolj potuha. V trgovini si vedno poglejte ceno posameznega izdelka in sproti seštevajte, kolikšen je znesek v vaši košarici ali vozičku – pri večjih nakupih zaokrožujte, pri manjših pa bodite dosledni. Najprej do centa natančno preračunajte, koliko boste plačali za tri do pet izdelkov, kasneje deset in več.
8. Naučite se zapomniti zaporedja. Na mizo položite v vrsti deset drobnih predmetov, si jih oglejte, nato pa zamižite in jih naštejte v pravem vrstnem redu. Ko vam to več ni izziv, položite v vrsto podobne stvari, ki si jih je treba zapomniti v pravem zaporedju: gumbe različnih barv, zgoščenke različnih izvajalcev, lističe s pomešanimi črkami abecede, pomešane igralne karte …
9. Ko spoznate novo osebo, si poleg njenega imena zapomnite še tri njene lastnosti, saj tako ne boste že v nekaj minutah pozabili njenega imena. Na primer: Petra – ogrlica z obeskom v obliki ptice, razmak med prednjimi zobmi, pretirano pobeljeni lasje.
10. Pred spanjem se sprostite. Pol ure prej ne glejte televizije, ne uporabljajte telefona, računalnika ali tablice. Ko ležete, v mislih obnovite dogajanje tega dne, od jutra do večera – tako si boste bolje zapomnili vse podrobnosti – ne le za naslednji dan, temveč tudi za naslednja leta.
Izboljšanje spomina vsekakor ni utvara, in če se boste lotili vsaj polovice zgornjih predlogov, vam ne more spodleteti – slab spomin namreč ne odpravljajo tablete za spomin, temveč predvsem stalna mentalna aktivnost, katere posledica je tvorjenje novih nevronov. Možgani so namreč organ, ki se ves čas spreminja, ali na bolje ali na slabše, pa je odvisno od vas samih.
