7 nasvetov za varno gibanje v gorah pozimi

»Zdrs je eden izmed najpogostejših vzrokov nesreč pozimi v gorah,« je na spletnem seminarju, ki ga je organizirala zavarovalnica Generali, opozoril gorski reševalec Matjaž Šerkez. Razkril je nasvete, kako se gibati v gorah pozimi in opozoril na dobro pripravljenost, ustrezno znanje in izkušnje, primerna oblačila, primerno napolnjen nahrbtnik in pravilno uporabo opreme.

Zavarovalnica Generali je v okviru pobude Najboljše ravnanje je tvoje ravnanje organizirala webinar z gorskim reševalcem, alpinističnim inštruktorjem in strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije – Matjažem Šerkezijem. Predstavil je napotke, kako poskrbeti za varen obisk gora v zimskih razmerah, ko je zaradi zasneženih in poledenelih pobočij, krajšega dneva in drugih dejavnikov nujna dobra pripravljenost, oprema, znanje ter večja previdnost kot sicer.

1. Vedno preverimo vreme in verjetnost snežnih plazov

Temeljno načelo, ki se ga mora držati vsak gornik, je, da se na zimski pohod vedno odpravimo dobro pripravljeni. Ko sneg prekrije pokrajino, se razmere v gorah bistveno spremenijo, način gibanja pa je odvisen od količine in vrste snega. Pri vsakem vzponu moramo upoštevati varnost in težavnost.

Zimska tura v zasnežene gore

Pred turo v zasnežene gore natančno preverite vremensko napoved.

Vremenske razmere preverimo na ARSO vreme dolgoročno in tik pred načrtovano turo. Prav tako moramo na njihovi spletni strani preveriti tveganje za nastanek snežnih plazov. Ob taljenju snega v gorah moramo biti pozorni tudi na padajoče kamenje, ki se takrat rado kruši.

2. Kaj ne sme manjkati v nahrbtniku?

Kaj bomo dali v naš nahrbtnik, je odvisno od tega, na kakšno turo se odpravljamo. Za nekajurni do celodnevni planinski izlet zadostuje od 28 do 32-litrski nahrbtnik. V nahrbtnik vedno damo komplet prve pomoči, mobilni telefon, zaščito za sonce, spono, baterijo, svetilko, termo steklenico z brezalkoholno tekočino, aluminijasto folijo (ali veliko črno vrečo), v katero se lahko zavijemo, zemljevid, kompas, hrano z visoko energijsko vrednostjo, topla oblačila za vsak primer, kapo in rokavice ter alpinistično čelado.

3. Oblečemo se večplastno, ne pozabimo na rezervna oblačila

Oblečemo se po modelu »čebule«, to pomeni v več plasteh, temu pa lahko dodamo še ovratno ruto. Da bo hoja kar se da udobna, moramo imeti kakovostne planinske čevlje. Čevlji morajo imeti dobro toplotno izolacijo, dobro narebričenost podplata, biti morajo dovolj veliki (stopalo mora imeti prostora za dva prsta) in jih moramo redno čistiti ter zaščititi z impregnacijo. Običajno je dovolj, da nosimo ene kakovostne nogavice, in ni potrebe po več plasteh. Nahrbtnik mora biti čimbolj preprost in mora imeti prostor za cepin.

4. V visokogorje samo z 12-zobimi derezami

Danes pogosto srečujemo gornike, ki za turo uporabljajo male dereze, primerne za sredogorje, a ne nudijo zadostnega oprijema na bolj strmih pobočjih. Zdrs je pozimi eden najpogostejših vzrokov nesreč, zato je še toliko bolj pomembno, da v visokogorju uporabljamo prave 12-zobe dereze, po možnosti polavtomatske, ki se dobro prilegajo čevlju.

Navzgor vedno hodimo v okljukih (vijugamo levo in desno), saj s tem ohranjamo energijo. Ne pozabimo, da nas na vrhu čaka tudi pot nazaj. Vedno se prepričamo o oprijemu, ki mora biti ves čas trden, pri prečenju pa ne križamo nog, ampak jih postavljamo eno zraven druge. Pri hoji navzdol delamo stopinje s peto, če je pobočje strmejše, sestopamo zadenjsko. Ko je teren leden, moramo delati majhne korake in se gibamo kot pingvini.

5. Pri zdrsu se ne zaustavljamo z nogami

Če pride do zdrsa, se zaustavljamo tako, da se obrnemo na trebuh. Zaviramo s komolci, koleni ali s cepinom, ki ga trdno zapičimo v sneg (s konico okla). Nikakor se ne zaustavljamo z derezami, ampak razširimo noge in roke, da se ne poškodujemo in da nas ne vrti. Šele ko se naša hitrost zmanjša, lahko vključimo v zaviranje še podplate, da ne pride do poškodb.

Krplje uporabljamo takrat, ko imamo na terenu globok sneg, ki se močno udira. Cepin je primeren za gornike z zadostnim znanjem in izkušnjami in ne sme biti krajši od širine ramen. Ko primemo cepin vodoravno, mora ratišče segati do podpazduhe. S cepinom vedno nosimo rokavice in ga imamo vedno pri sebi, ko nosimo dereze. V kombinaciji z derezami palic ne uporabljamo.

6. Pri uporabi derez smo še dodatno previdni

Pozimi je nevarnost za padec v gorah še večja. To se nam lahko zgodi, če pri preozki hoji zapnemo derezo v hlačnice ali se pri udoru udarimo v nogo. Če se pri zdrsu zaustavljamo z derezami, se nam lahko pri drsenju zlomi noga ali zgodi zvin gležnja. Z derez redno čistimo sneg, saj se nam ob bolj mokrem snegu naredijo cokli, ki nam zmanjšajo oprijem.

Hoja z derezami

Hoja z derezami po zaledenelem snegu zahteva dodatno previdnost.

Če se ne držimo teh osnovnih navodil, povečujemo tveganje za zdrs in kotaljenje po klancu navzdol, kar se lahko konča tragično. Pridobljeno znanje moramo nenehno obnavljati in utrjevati.

7. Varno v gore s članarino PZS

Da bo vaš korak še bolj varen, se kot gorniki vključite v katero izmed planinskih društev. Skupaj s članarino Planinske zveze Slovenije boste prejeli popust za prenočitev v kočah, hkrati pa pridobili tudi zavarovanje in asistenčno kritje za stroške reševanja in zdravstvene stroške v tujini.

Z registracijo v program Ugodnosti ZAME boste prejeli 20 % popusta na članarino PZS in popust za aktivno preživljanje prostega časa pri drugih partnerjih. Tako boste lahko prejeli 37,5 % popusta za tek na smučeh pri Nordic.si in 10 % cenejšo karto na Kaninu, hkrati pa tudi bon v višini 10 evrov za nakup smuči Elan.

Deli prispevek z drugimi.

Objavi komentar