Gore se pozimi pobelijo, marsikaterega gornika ali turnega smučarja pa privabijo prelepe snežene serpentine. V luči sončnih zimskih dni je varnost v visokogorju še toliko bolj pomembna, saj se s povečanim številom gornikov povečuje tudi število nesreč v gorah. Pravljične in bele gore pa so obenem svet, kjer smo zgolj obiskovalci, zato je prav, da naravo spoštujemo.
Pozimi je v gorah velika verjetnost zdrsa, prav tako snežnih plazov. Sneg je lahko nepredvidljiv, plazovi pa lahko presenetijo tudi najbolj izkušene. »Plazovna varnost je veščina, ki zahteva leta izkušenj in trezno presojo,« je pojasnil Rok Zalokar, eden največjih strokovnjakov za plazovno varnost.
1. Natančno preverite vremensko napoved
Preden se odpravite v gore, morate obvezno preveriti vremensko napoved in nevarnost snežnih plazov na spletni strani ARSO. V sklopu priprav na zimsko turo je vključeno načrtovanje, natančno branje vremenske napovedi in težavnost. »Plazovna varnost je sestavljanka, ki jo začnemo graditi s spremljanjem vremena, branjem plazovne napovedi, za turo pa se odločimo na podlagi različnih kombinacij,« je v nadaljevanju dejal Zalokar.
Rok Zalokar je dolgoletni IFMGA gorski vodnik in inštruktor.
Nov sneg, ki zapade, lahko napravi številne klože in opasti. Nekateri se lahko sprožijo že ob manjši obremenitvi, saj se ob stiku s trdo in poledenelo podlago sneg slabo sprime. Obenem pa lahko nova snežna odeja obremeni še napihan sneg, zato so mogoči tudi spontani kložasti snežni plazovi.
2. Nikamor brez plazovnega trojčka in izkušene družbe
Če se pozimi odpravljate v gore, je plazovni trojček tisti, ki vam lahko reši življenje. Z lopato, sondo in plazovno žolno imate v prvih 15 minutah veliko možnosti za preživetje. »Vsak deveti od desetih zasutih bo v tem času preživel, če mu omogočimo nemoteno dihanje in ni usodno poškodovan. Tukaj pride na vrsto plazovni trojček, s pomočjo katerega nas bo dovolj hitro lahko rešila le družba, ki bo z nami na turi. Ko se namreč aktivira posadka Gorske reševalne službe, je velikokrat za zasutega že prepozno, brez opreme pa smo skoraj brez možnosti preživetja,« je pojasnil Zalokar.
Uporaba plazovnega trojčka, ki ga sestavljajo lopata, sonda in žolna.
Odkopavanje zasutega brez sonde in lopate lahko traja tudi do dve uri, zato sama plazovna žolna ni zadostna garancija za preživetje. »Zgolj izkušena in izurjena druščina prijateljev bo sposobna izvesti dovolj hitro in učinkovito reševanje, za katerega je potrebno veliko vaje, zato seveda priporočamo obisk plazovne delavnice vsako leto v začetku zimske sezone,« je še povedal in poudaril, da je izredno pomembno znanje vseh udeležencev v skupini.
3. Priskrbite si nahrbtnik z zračno blazino
Če slišimo približevanje plazu, moramo nemudoma aktivirati zračno blazino na naramnici nahrbtnika. V nadaljevanju se iz nahrbtnika napihnejo zračne blazine, ki so različnih oblik in velikosti. »Količina plina v blazinah nam v večini primerov pomaga ostati na površini plazu, kar pomeni veliko večjo možnost preživetja. Kljub vsemu pa vse “tehnološke igrače”, ki nam dajejo dodaten občutek varnosti, uporabnika dostikrat zavedajo v nepremišljeno tveganje,« je še opozoril.
Pred pričetkom zimske sezone se priporoča obisk plazovne delavnice.
Predvsem je to ključno pri prostem smučanju v bližini urejenih smučišč, kjer so tereni dostikrat bolj izpostavljeni, denimo v bližini skalnih pregrad, strmih žlebov, skalnih osamelcev in kjer so velike količine novozapadlega snega. Izkušen gorski vodnik Werner Munter ob tem še opozarja: »Visoka tehnologija, malo pameti – trend novega življenja.«
