Klopni meningoencefalitis - znaki, simptomi, posledice

Klopni meningoencefalitis (KME), virusno vnetje možganskih ovojnic, je v Sloveniji precej pogosta bolezen, klinična slika okuženega pa je lahko izredno resna. Zdravilo za zdravljenje obolenja zaenkrat še ne obstaja, zato je za preprečitev okužbe ključnega pomena preventiva. Cepljenje proti klopnemu meningitisu je daleč najučinkovitejša preventivna metoda, ki je poleg učinkovitosti in varnosti tudi cenovno dostopna. Zaradi nizke ozaveščenosti o resnosti obolenja ter bojazni o stranskih učinkih se za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu še vedno odločajo le redki. Bojazen je popolnoma odveč, saj se stranski učinki pojavljajo izredno redko in v blagi obliki, kot glavobol, povišana telesna temperatura in bolečine v mišicah.

Klopni meningoencefalitis prenaša klop iz rodu Ixodes ricinus

Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje, ki se prenaša z ugrizom klopa iz rodu Ixodes ricinus. Okužbi so najbolj izpostavljeni ljubitelji narave, saj se omenjen rod klopov nahaja v grmovjih mešanih gozdov, v podrasti in v travi. Čeprav je klopov največ do nadmorske višine 600 m, so ogroženi tudi hribolazci, vse tja do 1600 m nadmorske višine. Cepljenje proti klopnemu meningitisu je v Sloveniji izredno priporočljivo, saj je bolezen endemična, kar še posebej velja za Gorenjsko, Štajersko in Koroško regijo.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je letna incidenca klopnega meningoencefalitisa v zadnjih petih letih znašala 14,1 na 100.000 prebivalcev, kar nas po številu okužb s KME uvršča na eno izmed najbolj ogroženih evropskih držav. Podatek o visoki obolevnosti vsekakor kaže na to, da je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v Sloveniji nujno, saj je le cepljenje pravo zagotovilo za zmanjšanje števila obolenj.

Potek bolezni, znaki, simptomi in posledice klopnega meningitisa

Če se posameznik ne odloči za cepljenje proti klopnemu meningitisu, obstaja verjetnost, da bo ob vbodu klopa prišlo do okužbe s KME. Ker samega ugriza zaradi anestezijskega učinka sline ni moč čutiti, je odstranitev okuženega klopa največkrat prepozna. Na mestu ugriza se virus hitro razmnožuje, nato pa se preko mezgovnic širi v področne bezgavke. Iz njih prehaja v kri, preko katere napade občutljive organske sisteme. Zdaj pa si oglejmo sam potek bolezni.

Za klopni meningoencefalitis je značilna inkubacijska doba (brez vidnih znakov in simptomov) 1 – 2 tedna z možnostjo odstopanja do enega meseca. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki traja od 1 – 8 dni, imenujemo klinična faza oz. faza viremije. Vanjo preide slaba tretjina obolelih, značilni simptomi pa so podobni kot pri gripi – slabost in utrujenost, glavobol ter bolečine v mišicah. Med nespecifičnimi simptomi klopnega meningitisa je lahko tudi povišana telesna temperatura, redkeje pa driska in bruhanje. Po koncu prve faze vsi znaki klopnega meningitisa izginejo, sledi tako imenovano asimptomatsko obdobje, ki traja od 1 do 20 dni. V drugo fazo preide približno 30 % obolelih, ki so kazali znake okužbe iz prve faze. Simptomi so v drugi fazi precej bolj izraziti, saj se kažejo tudi znaki prizadetosti osrednjega živčevja.

Bolezen se lahko razvije v klopni meningitis, encefalitis oz. klopni meningoencefalitis ali v mielitis oz. meningoencefalomielitis.

Klopni meningitis, meningoencefalitis in mielitis

Za klopni meningitis (vnetje ovojnic možganov) so značilni simptomi hud glavobol, visoka telesna temperatura, bruhanje in driska. Obolelega lahko moti tudi močnejša svetloba, trajne posledice pa so redke.
Za klopni meningoencefalitis (vnetje možganov) so poleg prej naštetih simptomov značilni še tremor rok ali jezika, nezmožnost koncentracije ter motnje zavesti.
Najhujša oblika obolenja pa je mielitis (vnetje hrbtenjače), za katerega je poleg prej naštetih znakov in simptomov možna tudi ohromelost udov in dihalnih mišic.

Naj vas na tem mestu pomirimo, da je v večini primerov okrevanje po bolezni uspešno. Žal pa vedno ni tako. Klopni meningoencefalitis lahko pusti trajne posledice, poleg tega pa je za 1 – 2 % obolelih bolezen tudi smrtna. Danes je cepljenje proti klopnemu meningitisu edina učinkovita preventivna metoda, s katero lahko bistveno vplivamo na zmanjšanje okužb s KME.