Kako se lotiti lekture lastnega besedila?

0

Vsi delamo napake in najlažje jih je spregledati v lastnem besedilu. Možgani so namreč zanimiva reč – hitro opazijo napako v tujem pisanju, a jih »preskočijo« v besedilu, ki ga poznajo. Razlog za to je mogoče poiskati v znanosti. Psihologi (med njimi Tom Stafford iz Univerze v Sheffieldu v Veliki Britaniji) pravijo, da so naši možgani nagnjeni k posploševanju. Kadar pišemo, smo bolj osredotočeni na vsebino in manj na obliko, saj obojega naenkrat ne zmoremo. Čutno informacijo kombiniramo s tem, kar pričakujemo. Kadar beremo besedila tujih avtorjev, nam to pomaga, da hitreje dojamemo smisel, kadar pa beremo svoje besedilo, pomen že poznamo. Pri tem manjše napake hitro spregledamo, saj usklajujemo besedilo, ki se nahaja v naših mislih, s tistim, ki nastaja na ekranu.

Torej, lastno besedilo možgani dojemajo »pravilno«, kot bi moralo biti, sami dopolnijo praznine, ne opazijo narobe črkovane besede, spregledajo vejice, napačne sklone, napačen vrstni red besed, nejasen kontekst, slab splošen vtis ipd. Po drugi strani zunanji opazovalci napako takoj opazijo, saj v mislih nimajo končnega cilja, z vsebino še niso seznanjeni, temveč berejo tekst »prvič«, besedo po besedo.

Kako prelisičiti lastne možgane?

Pri diplomskih nalogah, člankih in spletnih straneh je lekturo bolje ali nujno prepustiti strokovnjakom, pri pisanju za lastno dušo ali pri pisanju blogov, prošenj, življenjepisov, neuradnih obvestil, vabil, dopisov in podobnih besedil pa uradna lektura ni nujna. Kaj lahko naredimo sami, da bo besedilo čim boljše?

1. Že med pisanjem mislimo na obliko. Težko je sproti opaziti vse odvečne ali manjkajoče vejice in napačne sklone, vendar ni nápak, če kdaj pa kdaj iz tipkovnice pogled usmerimo v ekran. Programi za urejanje besedil napačno črkovane besede podčrtajo in če jih popravljamo sproti, bomo imeli kasneje manj dela.

2. Vsako besedilo brez izjeme pred objavo preberimo. Tudi če bomo za lektoriranje najeli zunanjega izvajalca, besedilo sami še enkrat preverimo, da ne pride do napačnega razumevanja.

Branje vsebine

Nikoli ne objavimo vsebine, ki je pred objavo nismo prebrali.

3. Najprej besedilo uredimo, potem preverimo še pravopisne napake. Urejanje zajema preverjanje ustreznega besedišča, vsebine in jezikovnega stila, odpravljanje pravopisnih napak pa pomeni popravljanje napačno črkovanih besed, napačnih vejic, sklonov, glagolskih oblik ipd.

4. Preden se lotimo lekture lastnega besedila, ga za nekaj časa »odložimo«. Takoj po pisanju so možgani še vedno naravnani na vsebino, ki smo jo napisali, zato posplošujejo, preskakujejo napake in besedilo vidijo kot končno in že urejeno celoto.

5. Lekture se lotimo, ko smo spočiti in imamo čas. Kadar smo utrujeni ali se nam mudi, hitreje kaj spregledamo.

6. Za besedilo, ki ga lektoriramo, določimo večji razmak med vrsticami in večjo pisavo. Tako bomo napake lažje opazili.

7. Ko se vrnemo k besedilu, ga preberimo na glas. Berimo počasi in pri ritmu branja upoštevajmo ločila. Če se nam branje besedila zatika, potem obstaja velika možnost, da je prišlo do nenaravnega besednega reda, napačnih ločil in drugih pravopisnih napak.

8. Naj se nam nikamor ne mudi. Lektoriranje je sicer zanimiv, a zamuden postopek, ki zahteva svoj čas.

9. Ne zanašajmo se zgolj na orodja za iskanje napak. Podčrtovalnik v Wordu in drugi programi za preverjanje pravopisa so nam sicer lahko v pomoč, a se nanje ne moremo popolnoma zanesti. Ne razumejo konteksta in delajo resne napake.

10. Lektorirajmo celotno vsebino. Ne pozabimo preveriti naslovov poglavij, slik in tabel, opomb ter zapisov s samimi velikimi črkami.

11. Napake v lastnem pisanju se rade ponavljajo. Če zasledimo napako, bodimo pozorni, ali smo jo ponovili tudi v nadaljevanju.

12. Kjer je mogoče, pazimo na ponavljajoče se besede, zaradi katerih lahko stavek zveni nerodno: Japonce skrbijo japonski interesi v primeru večje migracije ljudi na Japonsko.

13. Besedilo preberimo večkrat. Dvakrat, trikrat. Vmes si malo spočijmo.

14. Kadar smo v dvomih, se posvetujmo s Slovenskim pravopisom 2001, v pomoč pa so nam lahko tudi druga pravopisna in slovnična pravila, ki jih je mogoče zaslediti na spletu. Nekaj uporabnih nasvetov lahko najdemo na blogu lektorske in prevajalske agencije DigitPen ter v Hitrem vodiču po pravopisu in drugih jezikovnih zagonetkah.

15. Če imamo prijatelja ali sorodnika, ki je vešč slovnice, nam lahko pri lektoriranju pomaga. »Več judi več ve« velja tudi na tem področju. Drug bralec hitreje opazi napake, ki jih naši možgani zaradi na začetku omenjenih razlogov niso opazili.

Svoje besedilo smo večkrat prebrali, a se bojimo, da bo bralec v njem še vedno zasledil nekaj napak. Sprijaznimo se, da naše besedilo morda ne bo popolno. Tudi lektorji kaj spregledajo. Tako kot naredijo napako tudi učitelji, peki, programerji, zdravniki. Vsi smo samo ljudje.

Deli z drugimi

Objavi komentar