9 zanimivosti o planetu Zemlja

Naš planet je tretji od Sonca in vsaj v našem osončju edini, ki zagotavlja pogoje za življenje. Čeprav je star že več kot 4,5 milijarde let in kljub temu, da zaradi sodobnega razvoja znanosti o njem vemo kar veliko, pa nas nekatera zanimiva dejstva še vedno presenečajo. Sicer ne gre za revolucionarne ugotovitve, kot je bila ta, da planet Zemlja ni center vesolja in da zagotovo ni ravna plošča, ki jo na svojem oklepu nosi želva, pa vendar nas večino laikov presenetijo podrobnosti, na katere nismo še nikoli pomislili – nenazadnje nam zaradi osredotočenosti na vsakdanje »mikro dogajanje« oziroma naš (s stališča vesolja) nepomemben vsakdanjik tudi ni treba in jih lahko prepuščamo znanosti.

1. Zemlja se počasi zaustavlja

Otroci se v četrtem razredu učijo, da sta za naš modri planet značilni dve osnovni gibanji: kroženje okoli sonca, ki traja eno leto, ter vrtenje okoli lastne osi, ki traja en dan oziroma (skoraj) 24 ur. Vendar pa bo treba te podatke nekoč popraviti. Zemeljska rotacija je vse počasnejša. To ne pomeni, da je planet Zemlja »potegnil zavoro v sili«, saj je počasnejše vrtenje okoli lastne osi komaj zaznavno. V stotih letih nastane za približno 17 milisekund razlike, kar pomeni, da se bo dolžina zemeljskega dne šele v 140 milijonih let spremenila na 25 ur. Dejstvo, ki ni pretirano uporabno, a gotovo lahko z njim naredite dober vtis na učitelje …

2. Edini nebožanski planet

Kar nekaj planetov v našem osončju je dobilo svoje današnje ime že v rimskih časih. To so planeti, ki jih je moč videti s prostim očesom, Rimljani pa so jim seveda nadeli imena po svojih božanstvih: Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn. Kasneje smo enakemu vzorcu sledili tudi pri poimenovanju Urana in Neptuna.

Sončni sistem

Zemlja pa je ime, ki izhaja iz lastnosti našega planeta – kopnega oziroma trdnih tal. Zanimivo je, da je takšno poimenovanje značilno za večino jezikov po svetu, tako evropskih kot tudi arabskega in razne afriške. Tudi angleški izraz »Earth« izvira iz poimenovanja prsti oziroma tal, pred več kot tisoč leti naj bi nastal iz anglo-saksonske besede za prst »erde«, prvič pa je bil uporabljen pri starem prevodu Biblije v angleščino. In kaj je pri vsem tem nenavadnega? Dejstvo, da je planet Zemlja, katerega tri četrtine površine predstavlja voda, imenovan po kopnem!

3. Zemlja je velik magnet

Sredica Zemlje je iz niklja in železa, zato se modri planet obnaša kot velik magnet. Njegovo magnetno polje sega do 80.000 kilometrov daleč v vesolje, naš planet pa ščiti pred vplivi solarnega vetra. Zemljin magnetizem nam na severu vedno znova pričara enega najlepših naravnih pojavov: severni sij, znan tudi pod imenom »aurora borealis«, ki ga povzroči udar naelektrenih delcev svetlobe s sonca z delci raznih plinov nad magnetnim severnim tečajem.

4. Plavajoča skorjica

Planet Zemlja ima med vsemi planeti v našem solarnem sistemu v povprečju največjo gostoto, ki je kar 5,52 grama na kubični centimeter. Seveda to ne pomeni, da je gostota povsod enaka – jedro naj bi bilo trdno, nato pa proti zunanjosti sledi mehka sredica iz lave, na kateri plava skorjica – tektonske plošče, katerih nadvodni del imenujemo kopno. Zunanja skorja oziroma tektonske plošče so značilne samo za Zemljo, ker te niso »fiksne« oziroma plavajo na površini, pa se ves čas premikajo, drgnejo ena ob drugo in rinejo ena pod drugo. Včasih so bile združene v veliko super celino, nato so se razšle. In seveda ta dinamika ne prinaša zgolj potresov – priključitvi Indije k Aziji, pod katero se je zarinila, se lahko zahvalimo, da je na planetu Zemlja nastalo gorovje Himalaja.

Sicer pa potresov ne povzroča zgolj tektonika. Dokaz? Do potresov prihaja tudi na Luni, pa je ta zgolj velik kamen! Da je seizmična aktivnost na Luni realnost, potrjujejo seizmografi, ki so jih tam namestili astronavti ob obiskih Lune v sedemdesetih letih. In ti potresi, ki trajajo precej dlje kot na Zemlji (tudi 10 minut), vplivajo tudi na dogajanje na Zemlji, in sicer na plimo in oseko.

5. Ena luna?

Luna Nekateri planeti v našem osončju imajo cel kup lun oziroma satelitov, naša Luna pa je ena sama. Oziroma tako vsaj verjamemo laiki. Dejstvo je, da ima planet Zemlja še dva spremljevalca. Prvi asteroid se imenuje 3753 Cruithne in ima premer 5 kilometrov, vendar dejansko ni Zemljin satelit. Z njo ima usklajeno orbito, zato se zdi, kot bi ji ves čas sledil – vendar ne kroži okoli nje, temveč se giblje po svojem tiru. Drugi asteroid z imenom 2002 AA29 pa dejansko kroži okoli Zemlje, vendar je njegova tirnica nekoliko netipično oblikovana in se nam približa zgolj na vsakih 95 let, Zemljo pa obkroži v 600 letih, zaradi česar ga dejansko nimamo za telo, ki bi štelo za Zemljin naravni satelit. Ta asteroid meri zgolj 60 metrov.

Znanstveniki pravijo, da je Zemlja v preteklosti sicer najverjetneje imela dve luni, prav tako pa občasno Zemljino magnetno polje k sebi pritegne kak manjši asteroid, ki nas nato spremlja nekaj mesecev.

6. Periodni sistem elementov

Kaj pravite, zakaj so nekateri elementi tako cenjeni? Zakaj je zlato svetovna valuta? Zato, ker je na planetu Zemlja nekaterih elementov tako malo, da je za marsikaterega vprašanje, ali se ga je sploh »izplačalo« vpisati v periodni sistem elementov – in zlata je v primerjavi z nekaterimi drugimi celo v izobilju. Sestava Zemlje je namreč precej nenavadna: 32% je železa, 30% kisika, 15% silicija in 14 % magnezija. Za vse ostale elemente ostane torej zgolj skromnih 9%.

Periodni sistem elementov

Periodni sistem elementov

7. Potlačena kroglica graha

Če so vas učili, da je naš planet okrogel, vas niso učili prav – videti je namreč kot kroglica graha, ki smo jo že nekoliko stisnili med zobmi. Zemljini obliki se reče geoid in je približek elipsoida. Zakaj ni okrogla? Pravzaprav zaradi vrtenja in magnetizma, zaradi katerega sta tečaja nekoliko stisnjena skupaj, preko ekvatorja pa je bolj izbočena. Če jo izmerimo od pola do pola, namerimo 43 kilometrov manj kot znaša njen obseg okoli ekvatorja.

8. Najhitrejša vožnja na svetu

Imate radi hitrost? Potem imamo za vas dobro novico: najhitrejša vožnja na svetu je prav vsem na voljo, in to popolnoma brezplačno! Res je, če bi se odpravili do ekvatorja, bi se zaradi Zemljinega vrtenja okoli lastne osi gibali z neverjetnih 465,12 m/s, medtem ko bi se na polu dejansko zgolj na mestu obrnili okoli lastne osi. A nič hudega – še vedno vsi brzimo skozi vesolje, kajti planet Zemlja potuje okoli Sonca s hitrostjo več kot 30 km/s.

9. Zemlja je velik stroj za recikliranje

Še ena zanimivost o zemeljski tektoniki: ta skrbi za nenehno reciklažo! Tla, na katerih danes stojimo, se bodo nekoč zaradi gibanja tektonskih plošč potopila v morje lave, se stopila, elementi se bodo premešali skupaj s fosili in vsemi ostanki rastlin ter živali, nato pa ponovno bruhnila na površje in se strdila v kamnine. Planet Zemlja se torej pred našimi očmi ves čas obnavlja in vedno znova ustvarja naravne zaklade – le da je naša življenjska doba prekratka, da bi to zaznali.

Deli prispevek z drugimi.

Objavi komentar