Bolniška odsotnost je nujen institut za zaščito zdravja delavcev, a v praksi vse pogosteje prihaja do zlorab. Slovenija je namreč edina država brez časovne omejitve trajanja bolniške odsotnosti, kar vodi v številne dolgotrajne bolniške staleže. Uvršča se tudi v sam vrh držav Evropske unije glede na delež bolniških odsotnosti in izdatkov za zdravstveno oskrbo.
Zakoniti ukrepi za preprečevanje zlorab bolniškega staleža
Če ima delodajalec upravičen sum, da zaposleni izrablja bolniški stalež, lahko za preverbo najame detektiva – skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti, ki lahko razkrije zlorabo sistema, hkrati pa omogoči tudi boljše razumevanje resničnih težav zaposlenih.
»Sistemske rešitve bodo koristile tako delodajalcem kot delavcem,« opozarja priznana strokovnjakinja, detektivka in predsednica strokovnega sveta Inštituta za Varnost in Strateške Raziskave Bernarda Škrabar Damnjanović in dodaja: »Če želimo zmanjšati absentizem, moramo vlagati v nadzor, transparentnost in inovacije.«
V svoji dolgoletni karieri je sodelovala z mnogimi slovenskimi in tujimi podjetji ter jim pomagala na poti do zmanjšanja bolniških odsotnosti. Njene raziskave in priporočila so pripomogli k izboljšanju delovnih procesov, oblikovanju protokolov obvladovanja absentizma ter krepitvi varnosti in zdravja pri delu.
Kako detektivi pomagajo delodajalcem pri nadzoru absentizma?
Detektiv z zbiranjem informacij na zakonit način preveri, ali zaposleni med bolniško odsotnostjo spoštuje navodila zdravnika in ne opravlja drugih dejavnosti, ki niso v skladu z zdravstvenim stanjem njegovega bolniškega staleža. V povezavi z veljavnimi pravnimi normami ima vsak delodajalec pravico, da zaščiti svoja sredstva.
Zlorabe socialnih pravic prinašajo škodo delodajalcu in državi
Absentizem ima v delovnem procesu za delodajalce in ZZZS številne psihološke in ekonomske posledice. Pametne investicije v preventivo in zgodnje intervencije se obrestujejo, saj ukrepi zmanjšajo število dolgotrajnih bolniških odsotnosti.
V letu 2023 so na NIJZ zabeležili 1.315.106 primerov bolniškega dopusta oz. 18.295.988 koledarskih dni, kar pomeni 19 koledarskih dni na zaposlenega. Na ZZZS ugotavljajo, da smo bili v Sloveniji še pred nekaj leti pri skupnem deležu bolniškega staleža v povprečju med državami EU s stopnjo absentizma med 3,5 in 5 odstotkov.
Strokovni pristop k obvladovanju bolniškega absentizma
Strokovnjaki s področja varnosti in preiskovanja prispevajo k oblikovanju standardov za nadzor absentizma. Mednje sodi tudi Damnjanovićeva, priznana strokovnjakinja na področju varnosti in prva ženska, ki je postala častna dekanja mednarodne detektivske šole v Bukarešti.
Kot edina ženska članica izvršnega odbora Council of International Investigators (CII) v ZDA aktivno sodeluje pri oblikovanju globalnih preiskovalnih standardov. Je avtorica mnogih strokovnih člankov, kjer obravnava različne teme, med drugim tudi absentizem in vlogo detektivov pri zagotavljanju varnosti.
