Socialno podjetništvo je družbeno odgovorno podjetništvo, kar pomeni, da si prizadeva za ustvarjanje javnega dobrega. Gre torej za inovativno obliko podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. To pomeni, da se različne podjetniške veščine, znanja in orodja uporabljajo za reševanje družbenih problemov ter razreševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov družbe.
Ta alternativna oblika podjetništva, ki je ena najbolj prodornih oblik podjetništva, ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb ter opravlja družbeno koristne dejavnosti. Bistvo socialnega podjetništva je v tem, da dolgotrajno brezposelne osebe spet dobijo delo ter samostojno ustvarjajo prihodke. S tem pa poskrbijo za lastno preživetje.
Tako se v socialnih podjetjih zaposlujejo predvsem invalidi in brezposelne osebe z zmanjšano možnostjo zaposlitve zaradi upada delovnih sposobnosti, ki izhajajo iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar. Poleg tega pa tudi dolgotrajno brezposelne osebe, iskalci prve zaposlitve, brezposelne osebe nad 55 let starosti, brezposelni pripadniki romske skupnosti, brezposelne mladoletne osebe brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja ter težje zaposljive osebe.
Socialna podjetja ne sodijo med javni, prav tako tudi ne med zasebni sektor. Ustvarjanje dobička zagotovo ni njihov prvi in edini namen, saj delujejo neprofitno. Res je, da morajo biti taka podjetja finančno stabilna, a vendar ves dobiček vložijo v svojo dejavnost, nazaj v podjetje.
Zakon o socialnem podjetništvu
V zakonu o socialnem podjetništvu je navedeno, da se dejavnosti socialnega podjetništva lahko opravljajo na področjih:
- socialnega, družinskega varstva, varstva zdravja ter varstva invalidov;
- znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje;
- zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela;
- zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnosti;
- ekološke proizvodnje hrane;
- ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali;
- spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije;
- turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev;
- trgovine za socialno ogrožene osebe;
- kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine;
- amaterskega športa in telesne kulture;
- reševanja in zaščite ter na področjih spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti in podpornih storitev za socialna podjetja.
Cilji takšnega poslovanja so tako največkrat povezani z željo zagotavljanja različnih proizvodov ter storitev, ki so v javnem interesu. Razvijajo se tudi inovativne rešitve za reševanje različnih problemov, poleg tega pa je socialno podjetništvo tudi povezovalno, saj spodbuja sodelovanje ljudi, prostovoljno delo ter družbeno solidarnost.
Takšno podjetništvo ima pri nas zagotovo velik potencial, saj trenutno zaposluje le 0,5 odstotkov vseh zaposlenih, medtem ko je v Evropski uniji ta odstotek kar trinajstkrat višji.