Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS), skupaj s svojimi sodelavci že dalj časa opozarja na stisko, ki jo doživljajo lekarniški delavci. Farmacevtski kader je preobremenjen, zaposleni odhajajo, posledično pa nam grozi zapiranje lekarn po Sloveniji.
Slovenijo je pretresla vest, da se lekarne množično zapirajo. Kaj je po vašem mnenju krivo za to?
Glavni razlog za zapiranje lekarn po Sloveniji je pomanjkanje strokovnega kadra. Trenutno nam v lekarnah primanjkuje okrog 500 magistrov farmacije. Zanimanja za delo v lekarnah je vedno manj, zaposleni pa pogosto odhajajo na druga, bolje plačana delovna mesta z manjšo odgovornostjo. Številne lekarne nimajo nikogar, ki bi opravljal delo, zato se začasno ali trajno zapirajo, še več jih začasno skrajša odpiralni čas.
Večkrat ste že omenili, da potrebe po lekarniških storitvah vsako leto skokovito rastejo. Nam lahko zaupate, o kakšnih številkah govorimo?
Lekarniška zbornica Slovenije že dalj časa opozarja na problematiko pomanjkanja farmacevtskega kadra. Če je bilo leta 2019 izdanih 17,7 milijona receptov, jih je bilo lani (2024) že 20,3 milijona, kar pomeni 14,7 % več izdanih receptov v šestih letih. Soočamo se z znatno več dela, z bolj zahtevno obravnavo pacientov zaradi sočasno uporabljenih več zdravil, a premajhnim številom zaposlenih. V praksi vsak lekarniški farmacevt opravlja delo 1,5 ljudi. To pa je dovolj zgovoren podatek, da so spremembe nujne.
V Lekarniški zbornici že dalj časa opozarjate na hudo kadrovsko stisko. S kakšnimi težavami se že soočajo lekarne, kjer primanjkuje zaposlenih?
Vodje lekarn po Sloveniji, predvsem podružnic v manjših krajih, preprosto nimajo dovolj zaposlenih, da bi lahko pokrili večizmensko delo. Lekarniških farmacevtov je manj, dela pa več, zato imajo zaposleni manj časa za obravnavo pacientov, ne samo pri zdravilih na recept, temveč tudi ko gre za samozdravljenje. Kadrovska podhranjenost vpliva na kakovost lekarniške obravnave, česar pa si seveda ne želimo. Enote so zato primorane skrajševati delovni čas ali se začasno zapreti. To se je že zgodilo v desetih lekarnah po Sloveniji.
Poudarjate, da je lekarniška dejavnost ključni del zdravstva. Kakšne posledice bo po vašem mnenju imelo zapiranje lekarn na preskrbo ljudi z zdravili?
Lekarniški delavci se po najboljših močeh trudijo opravljati svoje delo. A marsikje ne zmorejo več nadomestiti manjka kadra. V Zagradcu so tako na primer zaprli edino lekarno, ki je bila odgovorna za preskrbo ljudi z zdravili na razdalji 20 kilometrov. Slovenijo sicer pokriva 354 lekarniških enot in 27 bolnišničnih lekarn, kar zadostuje potrebam, vendar pa moramo zapiranje enot pravočasno preprečiti. V nasprotnem primeru lahko pride do okrnjene preskrbe z zdravili, kar bodo občutile najbolj ranljive skupine prebivalcev.
Dejali ste, da so za izboljšanje stanja nujne spremembe. Katere rešitve predlagate v LZS?
V Lekarniški zbornici smo ukrepali hitro in odgovornim že predlagali sistemske ukrepe za stabilizacijo lekarniške dejavnosti. Kot ključen predlog naj omenim priznanje in financiranja ustreznega števila strokovnih delavcev v lekarnah. Že res, da Zavod za zdravstveno zavarovanje plača vsa izdana zdravila, ne plača pa vseh delavcev, ki to storitev opravijo. Predlagamo tudi priznanje in ovrednotenje vseh storitev, ki jih lekarne vsakodnevno opravljajo.
V LZS sicer pozdravljamo ukrepe ministrstva, kot je financiranje specializacij ali uvajanje dodatnih specialnih znanj, vendar poudarjamo, da brez financiranja primernega števila kadra to ne bo dovolj, da bi se magistri farmacije in farmacevtski tehniki zaposlovali v zunanjih in bolnišničnih lekarnah.