Kitara je eden tistih inštrumentov, ki te pritegne že zelo zgodaj, je relativno cenovno ugoden, pa tudi učenje osnov lahko poteka kar doma. Še posebej priročni so vsi posnetki na spletu kot tudi tablature, s pomočjo katerih lahko hitro napredujemo.
Prvotno brenkanje se s prvimi akordi zasidra v možgane in želja po napredovanju postaja vse večja in večja. Za površnega poznavalca je dovolj, če ve, kako je videti kitara in da ima preko trupa napetih šest strun. Tisti nekoliko bolj zahtevni in željni igranja kitare pa vedo, da gre pri strunah še za precej več.
Strune za klasično kitaro
Povejmo najprej, da primarno kitare ločimo na klasične in akustične ter električne. Zakaj je to pomembno? Poleg različnih oblik in materialov, ki jih uporabljajo pri izdelavi posameznih modelov in vrst kitar, je zelo pomembno tudi to, kakšne strune so napete na njih.
Klasično kitaro boste najprej prepoznali prav po strunah, saj se preko njih napenja kombinacijo kovinskih in najlonskih strun. Prve tri od najdebelejše proti sredini so kovinske, preostale tri pa najlonske oziroma plastične. Pri strunah za klasično kitaro je zelo pomembna njihova napetost.
Strune »normal tension« so nekoliko mehkejše za igranje kot denimo »high tension«, ki so bolj napete in s tem tudi bolj glasne. Znano je, da je potrebno slednje pogosteje menjati, in sicer prav zaradi večje napetosti.
Strune za akustično kitaro
Strune za akustično kitaro pa se od tistih za klasično razlikujejo po tem, da je vseh šest strun kovinskih. Pri strunah za akustično kitaro je zelo pomembna njihova debelina. Najpogosteje so v uporabi strune dimenzij 11-52.
Prav tako pa obstajajo tudi različni materiali, iz katerih so strune narejene. Najpogosteje se boste srečali s strunami v barvi brona, ki so narejene iz bakra in cinka v razmerju 80 proti 20.
Kako strune ustvarijo zvok?
Strune na kitari so napete preko celotnega telesa kitare, in sicer od kobilice (na dnu) preko zvočnice (okrogla luknja na trupu) in preko vratu vse do vijakov, s katerimi se kitaro uglasi. Prav uglasitev kitare je najpomembnejša za pravilen zven kitare.
Brenkanje na strune povzroča zvočno valovanje, ki se razširi v trup kitare skozi zvočnico, iz katere nato zadoni popoln glas. Trup nosi precej zaslug za določen zvok kitare, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi različne vrste lesa, iz katerega so izdelane.
Če se sprašujete, od kod potem zvok električnih kitar, dodajmo, da imajo te namesto zvočnice nameščene elektromagnete, ki zvočno valovanje preko električnega toka prenesejo v ojačevalec, iz katerega pa nato lahko pridejo zelo različni zvoki. Kakšni so ti zvoki, je odvisno predvsem od uporabljenega kitarskega efekta. Kot zanimivost dodajmo, da lahko v ta namen uporabimo celo efekt akustične kitare.