Ste vedeli, da povprečen Slovenec naredi več kot 10 slovničnih napak na eno stran besedila? Zagotovo bi vsi radi pisali brez napak, saj nas že ena sama lahko stane ugleda. Nekatere napake delamo pogosteje, spet druge redkeje. V nadaljevanju članka vam bomo razkrili osem najpogostejših slovničnih napak. Berite naprej ter se seznanite z njimi. Zdaj imate priložnost, da jih za vedno odpravite!
1. Napačna raba vejic
Že v šoli smo si prepevali: »Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače.« A vejice ne postavljamo le pred te besede. Nikakor ne smemo pozabiti na uporabo vejice tudi takrat, ko uporabljamo osebkov odvisnik z vezniki oziroma zaimki kdor, kar, da, če, kdo, kaj ali koliko. Tudi v teh primerih uporabimo vejico.
Primer: Kar lahko narediš danes, ne prelagaj na jutri.
Prav tako pišemo vejico tudi pri predmetnem, časovnem, načinovnem, dopustnem, prilastkovem in krajevnem odvisniku.
Primer z načinovnim odvisnikom: Odločil se je za nakup, namesto da bi raje varčeval.
2. Napačen zapis časa dogodka
Pravilno: Razstava bo odprla svoja vrata v sredo, 15. 2. 2020, ob 18. uri.
Pravilni zapisi časa in datuma dogodka so: ob 18. uri, ob 18:00, ob 18.00 in 15. 2. 2020.
Nepravilni zapisi pa so: ob 18.00 uri, ob 18:00 uri, ob 18:00. uri ter 15.2.2020.
3. Napačna raba predlogov s in z
Napačno: Odpeljal se je z 25 (petindvajsetimi) prijatelji.
Pred črkami t, s, h, š, k, f ,c, p in č uporabljamo predlog s. Naštete črke si zapomnimo s stavkom »Ta suhi škafec pušča«.
Pred besedami, ki se začnejo z vsemi ostalimi črkami, pišemo predlog z.
4. Napačna raba predlogov k in h
Napačno: Odšel sem k gospodu.
Pred besedami, ki se začnejo na črko g ali k, pišemo predlog h. Pred besedami, ki se začnejo na vse ostale črke, pa pišemo predlog k.
5. Napačna raba predlogov z in iz
Napačno: Danes smo se vrnili iz morja. Bili smo namreč na morju, zato smo prišli z morja (na — s/z).
Napačno: Prišli smo s Kranjske Gore. Ker smo bili v Kranjski Gori, smo prišli iz Kranjske Gore (v — iz).
6. Napačna raba namenilnika in nedoločnika
Namenilnik uporabljamo ob glagolih premikanja. Konča se na -t ali -č.
Nepravilno: Grem plavati.
Pravilno: Grem plavat.
Nedoločnik stoji za glagoli, ki izražajo željo, nujnost ali dovoljenje. Konča se na -ti ali -či.
Nepravilno: Moram se poboljšat.
Pravilno: Moram se poboljšati.
7. Napačna raba 2. sklona
Nikar ne zamenjujte rodilnika (2. sklon) s tožilnikom (4. sklon).
Napačno: Če Petro niste prepoznali do sedaj, jo ne boste nikoli.
Pravilno: Če Petre niste prepoznali do sedaj, je ne boste nikoli.
8. Napačna raba dvojine
Pri samostalnikih ženskega in srednjega spola se namesto dvojinske oblike vse prepogosto uporablja množinska oblika, kar je napačno.
Napačno: Prelistal je obe knjige.
Pravilno: Prelistal je obe knjigi.
Napačno: Pojedel sem dva jabolka.
Pravilno: Pojedel sem dve jabolki.