Jesen se v vrtu začne septembra in se zaključi novembra, ko temperature ponoči padejo tudi pod ledišče. Ta krasen letni čas se kaže v vsej svoji lepoti, zlatorjavi, oranžni in rdeči odtenki gozdov nas vabijo na sprehode in nabiranje plodov, ki jih izdatno daje jesen.
Dnevi so krajši, hladnejši, počasi se pripravljamo na prihod zime, zato je treba poskrbeti za ozimnico in pospraviti še zadnje dobrine z domačega vrta. Hladna in meglena novembrska jutra so prvi znanilec prihajajoče zime.
Zdaj je pravi čas za sajenje solate ali zasaditev vrtnic, okrasnega grmičevja in čebulnic, žive meje ali sadnega drevja. Grme in vrtnice po sajenju obrežemo, rastline pa zasujemo ali zaščitimo pred prihajajočim mrazom.
Cvetoči balkoni in terase
V oktobru začnemo pospravljati ostanke bujno cvetočih balkonskih zasaditev, če je jesen topla in suha, ostanejo zasaditve lepe še globoko v november. V nasprotnem primeru pa je čas, da si omislimo jesensko zasaditev v lončkih, koritih ali na gredicah.
Jesensko vresje, mačehe, krizanteme, hebe, bršljan in druge okrasno cvetoče rastline lahko domiselno kombiniramo s plodovi jeseni – z bučami, koruznimi storži, slamo ali z že obstoječo zasaditvijo trajnih rastlin okoli našega doma.
Travnate površine
Tudi na travo ne smemo pozabiti. Da bo spomladi zdrava in bujno rasla, jo moramo pozno jeseni dobro prezračiti. Zadnjo košnjo opravimo čim kasneje v novembru, da ne bo preveč bujna pričakala snežne koprene. Skrbno pograbimo odpadlo listje z dreves ter poberemo gnile odpadle plodove.
Sadni vrt
Ko pograbimo listje in poberemo še zadnje odpadlo sadje s tal, je čas, da tudi drevesa pripravimo na zimo. Zaščitimo jih pred škodljivci, ki se vzpenjajo po deblu in iščejo zavetje pred zimo v krošnji dreves, in sicer tako, da ovijemo debla z lepljivimi trakovi. Če živimo blizu gozda, drevesa pred divjadjo zaščitimo s koruznico ali valovito lepenko, lahko pa uporabimo posebna odvračalna sredstva, ki obdajajo deblo.
Pred zares ostrim mrazom debla dreves zaščitimo z belim premazom, ki zavaruje drevo tudi pred divjadjo in prepreči pokanje lubja. Mlada drevesa moramo še posebej zaščititi pred mrazom in jim dodati oporo.
Novembra je tudi odličen čas za sajenje sadnega drevja. Pri tem je pomembna zaščita koreninskega sestava pred voluharjem, kar najbolje rešimo z namestitvijo mreže, preden damo drevo v dobro pognojeno jamo.
Ne smemo pa pozabiti na jagode, ki jih konec meseca novembra zaščitimo pred mrazom s slamo ali kopreno.
Zelenjavni vrt
Zelenjavo, ki prezimi, moramo zaščititi pred mrazom. Uporabimo lahko smrekove veje, še boljša pa je koprena, ki vrtninam poleg toplotne zaščite zagotavlja tudi dovolj svetlobe.
Na gredah lahko pustimo por in brstični ohrovt, ki znata kljubovati mrazu in pozebi. Čas je tudi, da posadimo razne čebulnice, posejemo motovilec, špinačo, solato ipd.
Poberemo še zadnje vrtnine in pripravimo zemljo na počitek. Dokler zemlja ne zmrzne, jo je priporočljivo prekopati ali vsaj obrniti z vilami. Grede prekopljemo, potrosimo z domačim gnojem ali kompostom in posujemo z apnom.
Gnoj zemljo segreva in jo varuje pred pretiranim strjevanjem, kar nam močno olajša uvod v vrtnarjenje spomladi, ko je treba zemljo ponovno prezračiti in prekopati. Če nimamo na voljo domačih gnojil, uporabimo kupljena organska ali NPK mineralna gnojila z malo dušika.
Zeliščni vrt
Novembra poberemo še zadnja zelišča, ki jih posušimo za čaj ali pa jih uporabljamo kot dišavnice in začimbe v kuhinji še nekaj sezon.
Zelišča, ki prezimijo na prostem, porežemo in jih še pred prvo zmrzaljo zaščitimo z dokaj debelo plastjo komposta. Lahko jih tudi stremo s smrekovimi vejami ali kopreno. Gredice, kjer smo imeli enoletna zelišča, prekopljemo in pognojimo.
Zelišča, ki ne prezimijo, čez zimo umaknemo v zaprte prostore, npr. v klet ali rastlinjak.