V podjetju EOS KSI poudarjamo posledice neplačanih računov, ki ogrožajo tudi delovna mesta
Opraviti storitev, izdati račun in od stranke hitro prejeti plačilo. To je idealen scenarij za samostojne podjetnike in lastnike malih podjetij, a pogosto le v teoriji. Njim se namreč pogosto dogaja, da plačila ne prejmejo ali pa vsaj ne v dogovorjenem roku. Tukaj na vrsto pridejo strokovnjaki za upravljanje terjatev.
Natalija Zupan, direktorica podjetja EOS KSI, poudarja, da posledice neplačanih računov za podjetja pomenijo višje stroške in težave z likvidnostjo. Če pojava neplačil ne odpravimo, so lahko v nevarnosti delovna mesta. V najslabšem primeru je ogrožen celo obstoj podjetja. Posledično je to velik minus tudi za celotno gospodarstvo.
V Sloveniji je registriranih okrog 80.000 aktivnih gospodarskih družb. Veliko podjetij se srečuje z neplačniki ali zamudniki pri plačilih. Kaj sploh lahko storijo, kakšne možnosti imajo?
Drži, zadnji podatki za Slovenijo niso najbolj rožnati. Naša podjetja na plačilo računa s strani poslovnih kupcev čakajo, verjeli ali ne, v povprečju kar 81 dni. Povedano drugače, kar se tiče plačilnih navad pravnih oseb, smo med najslabšimi v Evropi, saj smo na dnu lestvice. Pri nas se je sicer, v primerjavi z letom 2018, povečal delež pravočasno plačanih računov, in sicer s 77 % na 79 %. Enako se je delež z zamudo plačanih računov zmanjšal z 21 % na 19 % in obseg neplačil z lanskih 2 % na 1 %. To so podatki, ki jih je razkrila nedavna raziskava EOS Evropske plačilne navade 2019. Opravljena je bila že 12. leto zapovrstjo, vanjo pa je bilo skupno vključenih 17 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, in kar 3.400 podjetij.
Natalija Zupan, direktorica podjetja EOS KSI.
Neplačila in zamude pri plačilih imajo za podjetja številne posledice. Najprej se pojavijo težave pri poplačilih dobaviteljev, kopičijo se izvršbe z rubežem denarnih sredstev na transakcijskem računu, sledijo zamude pri izplačilih plač. Takšno podjetje ne raste in se ne razvija, v nevarnosti so delavci in podjetje samo. Takšno podjetje predstavlja tudi grožnjo vsem, ki z njim poslujejo. Govorimo o domino učinku. Torej, če imajo podjetja težave z neplačniki ali zamudniki, morajo hitro ukrepati, da lahko uspešno izterjajo svoje terjatve. Dobra izterjava je več kot moledovanje za plačilo računov. Poleg informacijskega okolja zahteva od ljudi širša komunikacijska znanja s področja psihologije in pogajanj, teh pa v podjetjih pogosto ni. Zato smo podjetja za izterjavo dolgov lahko hitra in učinkovita rešitev. Tudi omenjena raziskava je pokazala, da se podjetjem na ravni celotne Evrope, če sodelujejo z zunanjimi strokovnjaki za upravljanje terjatev, približno 8 % sredstev povrne nazaj. S tem denarjem poravnajo lastne obveznosti, namenijo ga v nova delovna mesta, v naložbe ali širitev na druga področja poslovanja.
Kljub izredno slabim plačilnim navadam pri slovenskih podjetjih pravzaprav ni prisotne zaskrbljenosti.
Če pogledamo rezultate raziskave, lahko ugotovimo, da približno 15 % anketiranih podjetij ocenjuje, da zamude in neplačila ogrožajo obstoj podjetja, v Sloveniji le 8 %. Z drugimi besedami to pomeni, da slovenski podjetniki zaradi plačilnih navad svojih kupcev ne prepoznajo nevarnosti za podjetje v obsegu, kot jih prepoznajo podjetniki v državah z bolj ugodnim okoljem; se pravi boljšimi plačilnimi navadami.
“Podjetja za izterjavo dolgov smo lahko učinkovita rešitev”, pravi Natalija Zupan.
Če kupec računa ne plača pravočasno, je razlogov lahko več.
Najpomembnejša naloga upnika je, da v najkrajšem času ugotovi, ali je za zamudo kriva pozabljivost kupca (47 % iz raziskave), pomanjkanje kadrovskih zmogljivosti (36 %), kupec je v težavah, ker mu njegovi kupci niso plačali (55 %), morda se kupec financira s tem, ko vam zamuja (51 %) ali namenoma noče plačati (36 %) ali je kupec insolventen (38 %) in na podlagi tega ukrepa tako, da bo z največjo verjetnostjo prišel do svojega denarja.
Katere stranke se najpogosteje obračajo na vas?
V večini primerov podjetja, ki delajo s pravnimi in fizičnimi osebami kot kupci in jim prodajajo blago ali storitve. Našo pomoč torej najpogosteje potrebujejo različna podjetja iz gospodarstva, logisti, trgovine, telekomunikacije in izvozniki. Velike družbe in banke z našo pomočjo povečujejo učinkovitost svojih oddelkov ali zaradi sodelovanja zmanjšujejo svoje oddelke za izterjavo. Za sodelovanje z nami ni tako pomembna velikost ali panoga, pomembno pa je, da je terjatev nesporna, neplačana in dolžnik živ, da posluje.
Intervju z Natalijo Zupan, direktorico podjetja EOS KSI, je pripravil Sašo Avramovič.
