Verjetno ni več odraslega človeka, ki za homeopatijo ne bi vsaj slišal. Gre za eno izmed večjih in pri nas bolj uveljavljenih vej alternativne medicine, saj so dandanes homeopatska zdravila na voljo tudi v več lekarnah po celotni Sloveniji. Zanimivo je, da v večini evropskih držav homeopatija spada pod uradno medicino, medtem ko pri nas recepte za homeopatska zdravila lahko izdajajo le zdravniki, ki so vrnili licenco in pridobili ustrezno znanje o homeopatiji. Prav tako lahko v lekarnah homeopatska zdravila prodajajo le magistri farmacije z opravljenim strokovnim izpitom in ustreznim znanjem o homeopatiji.
Razvoj homeopatije
Za očeta homeopatije velja dr. Samuel Hahnemann. Korenine homeopatije segajo v konec 18. stoletja, saj je Hahnemann že takrat ugotovil, da snovi, ki pri zdravem človeku izzovejo določene simptome, zdravijo bolnika z enakimi simptomi. Za eno izmed pomembnejših letnic v razvoju homeopatije velja leto 1810, ko je izdal knjigo Organon racionalnega zdravljenja, v kateri je celovito predstavil takrat neznano vejo alternativne medicine. Dr. Samuel Hahnemann, ki velja za utemeljitelja homeopatije, je svojo drugo polovico življenja v celoti namenil raziskovanju novih zdravil in homeopatskemu zdravljenju.
Več o homeopatiji si lahko preberete na strani https://www.homeopatskazdravila.com/homeopatija, kjer boste našli tudi opise posameznih homeopatskih zdravil.
Temeljno načelo homeopatije
Homeopatija temelji na zakonu podobnosti. Ko prebiramo o homeopatiji, pogosto slišimo trditev, da se podobno zdravi s podobnim (lat. similia similibus curentur). In kaj točno to pomeni? Če damo zdravemu človeku večji odmerek določene snovi, ta snov pa v njegovem telesu izzove neke specifične bolezenske znake, bo pri bolniku z enakimi simptomi ista snov v majhni količini omenjene bolezenske znake odpravila.
Na tem mestu velja poudariti, da homeopatija zahteva individualen pristop, saj na izbiro homeopatskih zdravil ne vplivajo le simptomi, temveč človek kot celota. To v praksi pomeni, da lahko dve osebi, ki kažeta identične simptome, prejmeta različna homeopatska zdravila.
Homeopatska zdravila
Homeopatska zdravila so lahko rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora. Pomemben termin v homeopatiji je potenciranje, ki pravzaprav predstavlja proces izdelave zdravil. Gre za redčenje in stresanje, s katerim je zdravilne učinkovine v zdravilu vedno manj, kar pa v skladu s homeopatskim načelom pomeni, da se zdravilne lastnosti krepijo. Ločimo med naslednjimi potencami homeopatskih zdravil:
- D ali X – razmerje 1:10
- C ali CH – razmerje 1:100
- LM ali Q – razmerje 1:50.000
Nižje potence (D in C) se najpogosteje uporabljajo za samozdravljenje, medtem ko višjo potenco (LM) lahko predpiše le zdravnik homeopat.
Homeopatska zdravila so lahko v obliki kroglic oziroma granul, kapljic, tablet, mazil, svečk in injekcij. Najpogosteje se uporabljajo zdravila v obliki kroglic.