V javnosti še vedno prevladuje mnenje, da je detektiv čudaški samotar, ki pri svojem delu zasleduje predvsem nezveste može in žene. Takšna podoba, ki se je v glavah ljudi oblikovala na podlagi tujih filmov in nanizank, v katerih ne manjka akcije in čudežno hitro rešenih primerov, je le približek realnosti. Delo detektiva je sicer kdaj tudi akcijsko obarvano, v samem bistvu pa gre za resno in odgovorno delo, ki zahteva celega in neoporečnega detektiva. Detektiv mora biti vedno pripravljen na nepričakovano, pri svojem delu odziven in kreativen. »Biti detektiv ni samo poklic, ampak način življenja,« poudarja detektivka in direktorica Detektivsko varnostne agencije Bernarda Škrabar in dodaja, da je to služba, kjer ni ustaljenega delovnega ritma.
Ker delo detektiva v slovenskem prostoru v zadnjih letih postaja vedno bolj prepoznavno, smo za vas zbrali nekaj napotkov o tem, kaj velja vedeti, preden se obrnete po pomoč k detektivu.
Detektivi ne preverjajo zgolj nezvestobe pri parih
Čeprav se boste na detektiva morda obrnili prav iz tega razloga, je dobro vedeti, da se slovenski detektivi ne ukvarjajo zgolj in predvsem s takšnimi primeri. »Večina ljudi meni, da detektivsko delo zajema pretežno preiskovanje varanja med zakonci, kar ne drži. Od vseh primerov, ki jih obravnavamo v naši detektivski agenciji, je le med pet in deset odstotkov preiskav, ki zadevajo sume varanja,« razlaga Škrabarjeva, ki je v detektivskem poslu že deset let.
Med primeri, s katerimi se najpogosteje ukvarjajo, so predvsem notranje kraje in prevare v podjetjih, neupravičene bolniške odsotnosti zaposlenih, uživanje alkohola in drog na delovnem mestu ter lažna prikazovanja potnih stroškov. Vedno pogosteje se njihove stranke, ki so v 90 odstotkih primerov slovenska podjetja, nanje obračajo zaradi odtekanja informacij. »Smo torej podpora podjetjem pri njihovem delu. S tem, ko osvetlimo dejanje in najdemo storilca, lahko podjetjem prihranimo velike stroške in pomagamo pri čim prejšnji sanaciji posledic negativnega dogodka,« pove Škrabarjeva in dodaja, da za slovenska podjetja včasih preverjajo tudi kandidate, ki se prijavijo na razpis za delovno mesto.
Preverite, ali je izbran detektiv usposobljen za delo, ki ga opravlja
Naloga detektiva je poiskati, razviti in zbrati informacije ter jih spraviti v ustrezno formo – tako imenovano detektivsko poročilo. Uspeh njegovega dela je rezultat prizadevanj, ki so sestavljena iz strokovnosti, discipline, vestnosti in tudi njegove nadarjenosti. Detektivskega dela zato ne more opravljati vsak. Detektiv mora biti visoko usposobljen posameznik s specifičnimi znanji in veščinami. To pomeni, da mora slediti najnovejši tehniki in tehnologiji, poznati podjetja in profile ljudi, zakonodajo, biti mora hiter, spreten, prilagodljiv, dober fotograf in vajen timskega dela.
Preden se odločite za njegovo strokovno pomoč, torej preverite njegovo usposobljenost, delovne izkušnje ter število zaposlenih, ki mu pomagajo pri delu. Neizkušen detektiv lahko za rešitev nekega primera porabi dvakrat več časa kot bi ga tisti z veliko izkušnjami. Lahko vam obljubi tudi stvari, ki jih na terenu ne bo sposoben realizirati.
Izbran detektiv mora biti zavezan visokim etičnim standardom
Detektiv mora v vseh situacijah delovati znotraj črke zakona in biti pri svojem delu zavezan visokim etičnim standardom. Pred prevzemom primera je dobro, da se z vami temeljito pogovori. »V kolikor vidi, da obstaja možnost, da primera ne bo mogoče rešiti, naj vam to tudi iskreno pove,« razlaga Škrabarjeva, ki vodi eno večjih detektivskih agencij pri nas.
Ko je govora o visokih etičnih standardih, ne moremo mimo primerov zasledovanja delavcev. »Opazovanje delavca, ki s svojim ravnanjem škodi podjetju, je v teh primerih upravičeno, saj imajo njegova ravnanja večje razsežnosti,« pojasni sogovornica in dodaja, da detektivi tega ne počnejo na lastno pest, ampak njihova stranka (v omenjenem primeru je to podjetje) vsakokrat podpiše ustrezno pooblastilo za nadzorovanje določene osebe.
K spoštovanju zakonov in etičnih načel so se v njihovi agenciji zavezali še na en poseben način, to je s podpisom Smernic korporativne integritete in Deklaracije o poštenem poslovanju. Gre sicer za dokumente, ki jih običajno podpisujejo le večja podjetja.