Zanimivo je, kako se odnos do učenja skozi življenje spreminja. Večini otrok v osnovni šoli učenje predstavlja nekaj groznega, nekaj, čemur bi se najraje na daleč izmaknili. V srednji šoli je slika sicer še relativno podobna, vendar že lahko opazimo več posameznikov, ki se zavedajo pomena učenja. V visokih šolah in predvsem na fakultetah pa je stanje že precej drugačno, saj večini znanje predstavlja eno izmed pomembnejših vrednot. Tu pa se zgodba ne konča. Znanja najbolj željni so starejši, ki so s šolanjem že zaključili. Uspešno ali neuspešno.
Zakaj je temu tako? Verjetno na to vpliva dejstvo, da so v osnovni in srednji šoli predmeti splošni, torej vsak mora znati vse. Kasneje na visoki šoli pa je snov že mnogo bolj osredotočena na eno tematiko, ki posameznika zanima. Ko pa se šolanje zaključi, se lahko vsak izobražuje o tem, kar ga najbolj zanima.
Da se ne bomo preveč oddaljili od današnje tematike, se osredotočimo na to, kako se učiti učinkovito. Kaj torej lahko naredimo sami, da bi se novih podatkov hitro in za čim dlje zapomnili ter jih znali med seboj povezovati?
Med učenjem naj nas nihče ne moti
Ko se učimo, moramo imeti popoln mir. Najbolje bo, da gremo v svojo sobo, ugasnemo računalnik in telefon. Ne bo dovolj, da utišamo le zvonjenje, saj bomo tako na vsake toliko časa pogledali, če nas je morda kdo klical. To pa bo vplivalo na proces učenja in na koncentracijo.
Povejmo staršem, da se bomo učili, in da nas naj ne motijo. Če se doma zaradi tega ali onega razloga ne moremo učiti, se odpravimo v knjižnico, kjer bomo imeli odlične pogoje za hitro vsrkavanje znanja.
Snov najprej na hitro preletimo
Preden se pričnemo aktivno učiti, na hitro prelistajmo vso snov, si oglejmo glavne naslove in po možnosti podnaslove. Tako bomo dobili okviren občutek, kako zahtevna je snov in koliko časa nam bo proces učenja vzel. Poleg tega bomo na ta način površinsko že obdelali snov, kar nam bo v pomoč pri kasnejšem učenju. Snov bomo med seboj tudi lažje povezovali. Pomembno je, da se tega koraka lotimo dovolj zgodaj, da nam ne bo zmanjkalo časa za učenje celotne snovi.
Pomagajmo si z izpisovanjem, podčrtavanjem, miselnimi vzorci …
Ni dovolj, da v roke le vzamemo knjigo in jo preberemo. Tako si bomo zapomnili bolj malo, še najbolj zadnji del knjige, ki nam bo najbolj ostal v spominu. Vzemimo zvezek in si izpisujmo pomembne dele, delajmo oporne točke in si morda kaj tudi skicirajmo. V veliko pomoč so nam lahko miselni vzorci, saj bomo na ta način posamezna poglavja tudi vizualizirali, snov pa se nam bo bolj usidrala v spomin.
Če imamo knjigo, v katero si lahko zapisujemo, le-to počnimo. Marsikdo je sicer proti pisanju direktno v knjigo, vendar dejstvo je, da takšno početje pri učenju pomaga. Priskrbimo si pisala in markerje v različnih barvah in podčrtajmo ali osenčimo pomembne dele snovi.
Z učenjem ne pretiravajmo
Zelo pomembno je, da se ne učimo po npr. 6 ur naenkrat. Med samim učenjem si moramo vzeti krajše odmore, kaj pojesti in popiti. Če je le možno, pojdimo za pol ure ven na svež zrak in si zbistrimo možgane, da bodo zopet pripravljeni na hitro srkanje novih podatkov.
Dodatne nasvete za učinkovito učenje boste našli na povezavi https://www.nasveti.net/nasveti-za-ucenje. Poskusite jih upoštevati čim več in prepričani smo, da uspeh ne bo mogel izostati.