Les velja za enega izmed najstarejših gradbenih materialov. Slovenci smo ga za gradnjo hiš v preteklosti uporabljali le redko, saj smo dajali prednost zidanim hišam.
Danes so investitorji vedno bolj ekološko ozaveščeni, obenem pa se zavedajo prednosti, ki jih nudi ta trajnostni material, zato se vse pogosteje odločajo za hiše iz masivnega lesa.
Razlogov, ki govorijo v prid gradnji iz masivnega lesa, je veliko. V nadaljevanju vam predstavljamo pet najbolj prepričljivih. Morda kateri izmed njih prepriča tudi vas.
Lesena gradnja je hitra, tiha in čista
Konstrukcijski elementi iz masivnega lesa so izdelani že v proizvodnji, na gradbišču jih le še sestavijo. Gradnja po tako imenovanem sistemu CLT, pri katerem so stene hiše izdelane iz križno lepljenih desk, je po besedah Žana Pritržnika, direktorja podjetja Lesoteka hiše, hitra, tiha in čista: »Posamezna stena je narejena iz več slojev smrekovih desk debeline od 20 do 40 mm, posamezni sloji pa so med seboj križno lepljeni, kar onemogoča raztezanje lesa. Zato je konstrukcija statično trdna in ognjevarna, odlikujeta jo tudi dobra toplotna izolativnost in akumulacija toplote, kar podaljša čas ohlajanja bivalnih prostorov in posledično zniža stroške ogrevanja.«
Plošče CLT lahko uporabimo tako za zunanje kot tudi za notranje stene, medetažne in strešne plošče, kar pomeni, da je iz masivnih lesenih sten lahko zgrajena cela hiša.
Hiša iz masivnega lesa je ekološka
Če bi v Sloveniji le deset odstotkov novih hiš zgradili iz masivnega lesa, bi se izpusti ogljikovega dioksida v okolje zmanjšali za kar 25 odstotkov. V povprečno veliki individualni hiši, ki jih gradijo v inovativnem podjetju Lesoteka hiše, je lahko vgrajenega tudi več kot 100 m³ masivnega lesa, kar je štirikrat več kot pri drugih montažnih hišah. Po tem sistemu so v Slovenj Gradcu zgradili tudi 1100 m2 velik energijsko varčen vrtec, ki je v okviru razstave Lesena ikona 2016 prejel nagrado za arhitekturno in oblikovalsko odličnost v lesu.
Lesena hiša omogoča zdravo in udobno bivanje
Masivna stena iz križno lepljenih desk je sestavljena iz lesa, katerega relativna vlažnost v času izdelave ne presega 12 odstotkov, kar preprečuje razmnoževanje kakršnih koli insektov, plesni in drugih škodljivih organizmov. Takšna stena ima vse tiste lastnosti, ki so potrebne za zdravo bivalno klimo: nima elektrostatičnega naboja, predvsem pa odlično uravnava relativno vlažnost zraka v bivalnih prostorih, zato zrak ni nikoli ne presuh ne prevlažen, ampak ravno pravšnji.
»Raziskava avstrijskega združenja Pro-Holz je pokazala, da je počutje v leseni hiši bistveno boljše kot v zidani. Vse leto so opazovali dva razreda učencev; prvi je bil v učilnici iz betona, drugi v leseni učilnici. Z napravami, ki jih uporabljajo tudi v ameriški vesoljski agenciji Nasa, so merili vpliv okolja na zbranost otrok. Pri otrocih v leseni učilnici so izmerili nižji srčni utrip, večjo zbranost, boljši spanec, manj konfliktnih situacij in posledično tudi boljši učni uspeh,« pravi Pritržnik.
Konstrukcija iz masivnega lesa ohranja stabilnost
Lesena hiša je v primeru potresa varnejša pred porušitvijo kot zidana. Med seboj pravilno povezani elementi lesene konstrukcije dokazano prenesejo večje obremenitve kot zidana konstrukcija. Prav tako v primeru požara lesena konstrukcija dlje časa ohranja stabilnost kot konstrukcije iz jekla, betona ali opeke.
»Masiven les v požaru zogleni le do globine dveh centimetrov, dlje pa ogenj zaradi pomanjkanja kisika ne prodre,« pravi Žan Pritržnik in doda, da kot eno redkih slovenskih podjetij zagotavljajo 40 let garancije na stabilnost konstrukcije in 5 let garancije na kakovost izvedbe.
Slovenski les
Hiše iz masivnega lesa, ki jih gradi Žan Pritržnik s 15 sodelavci, so posebne tudi zato, ker so izdelane iz slovenskega, koroškega lesa. Les posekajo in razžagajo ga v Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, v Lesoteka hiše naredijo delavnične načrte in les prodajo v Avstrijo, kjer izdelajo plošče CLT ali MHM in naredijo izreze za okna in vrata. »Tako izdelane stene odkupimo in postavimo objekt. Ker obvladujemo celotno verigo od gozda do hiše, lahko kupca peljemo v gozd in mu pokažemo, katera drevesa bomo podrli za njegovo hišo,« pojasnjuje Pritržnik.