Vrtnarjenje v zadnjih časih zopet pridobiva na svojem ugledu, saj je trgovinska zelenjava vse dražja, poleg tega pa tudi mnogo slabše kakovosti od doma pridelane. Na kakovost in količino pridelka v veliki meri vplivata dobro načrtovanje in ureditev zelenjavnega vrta, zato si, preden se odpravite na vrt, preberite nekaj nasvetov in priporočil za popoln zelenjavni vrt.
Verjetno se strinjate z nami, da ni večjega veselja, kot iti na vrt, odtrgati svežo zelenjavo ter jo uporabiti pri kuhi. Velika prednost lastnega vrta je tudi ta, da lahko uporabite sorte, ki običajno v trgovinah niso na voljo.
Zadostna sončna svetloba in rodovitna prst
Pri načrtovanju zelenjavnega vrta je zelo pomembna izbira prave lokacije, saj ta v veliki meri vpliva na uspeh vrtnarjenja. Za zdrav in obilen pridelek je poglavitnega pomena sončna svetloba, zato je dobro, da je v bližini vrta čim manj grmičevja in dreves, ki z vrtninami tekmujejo ne le za sončno svetlobo, temveč tudi za rudninske snovi in vlago. V bližini vrta mora biti nujno zagotovljena oskrba z vodo. Čeprav obstaja velika verjetnost, da imate pri ureditvi zelenjavnega vrta omejitve, naj bo zemlja dovolj kvalitetna. Najboljša so rodovitna, ravna in dobro izsušena ilovnata tla. Če je le mogoče, se izogibajte težki glini in zelo peščenim tlom. Rodovitnost zemlje se sicer lahko izboljša z različnimi organskimi snovmi in gnojili, vendar je vsekakor priporočljivo, da imate že v osnovi na voljo kakovostno prst.
Velikost zelenjavnega vrta
Po izbiri ustreznega mesta za vrt je potrebno načrtovati ureditev poljščin na vrtu. Najprej se odločite za velikost zelenjavnega vrta, ki je seveda odvisna od razpoložljivega prostora, količine potrebne zelenjave ter količine dela in časa, ki ga želite preživeti na vrtu. Nato se odločite, katero vrsto zelenjave boste sadili. Izberite zelenjavo, ki jo vi in vaša družina radi uživate in ki vam bo pri pripravi jedi zagotovo prišla prav.
Kako urediti zelenjavni vrt
Nekatere vrtnine za rast potrebujejo manj prostora, zato lahko brez težav rastejo tudi v manjšem vrtu. Takšne so npr. špinača, blitva, peteršilj, radič, redkev, nekatere začimbnice itd. Spet druge pa potrebujejo več prostora in več sončne svetlobe, npr. paradižnik, zelje, fižol, cvetača, brokoli, glavnate solate itd. Za pravilno ureditev zelenjavnega vrta je potrebno preučiti tudi rastno dobo rastlin in značilnosti rasti. Trajnice, kot so beluši, rabarbara in jagode, ostanejo na enem mestu več kot eno sezono, zato jih zasadite vzdolž ene strani zelenjavnega vrta.
Vrtnine za zgodnje sajenje razporedite na iste grede, saj ta skupina vrtnin zgodaj dozoreva, ko pridelek poberete, pa je takoj na voljo prostor za kasnejšo zasaditev. Lahko pa rastline z zgodnjo dozoritvijo zasadite med tiste, ki dozorijo kasneje. Tako lahko sadite vrtnine bolj na gosto kot sicer, saj zaradi različnega časa dozorevanja vrtnin ne pride do tekme za prostor na gredi in za hranila v zemlji. Ko kasne vrtnine pričnejo zoreti, so zgodnje že obrane. Povrhu tega pa nekatere vrtnine bolje uspevajo v sožitju, kot pa če so gojene kot monokulture.
Načrtovanje zelenjavnega vrta zahteva tudi pravilno razporeditev gred in pravilen razmik med vrstami, s čimer se omogoči boljša rast rastlin, enostavnost gojenja in učinkovita raba prostora. Priporočamo vam, da si pred ureditvijo vrta naredite skico oziroma načrt za zelenjavni vrt, ki prikazuje lokacijo posamezne zelenjave, razmik med vrstami in približne datume za vsako sajenje. Načrt za zelenjavni vrt lahko vsebuje tudi načrt kolobarjenja, saj je priporočljivo, da ne gojite ene in iste vrste zelenjave vsakokrat na istem mestu.
V primeru, da želite imeti nekatere vrste zelenjave stalno na razpolago, jih sadite zaporedno v določenih časovnih razmikih, odvisno od načrtovane porabe in količine prostora, ki ga imate na voljo. Npr. solato sadite teden do 10 dni narazen.
Kakovostna semena in zdrave sadike za popoln zelenjavni vrt
Ko ste poskrbeli za načrtovanje zelenjavnega vrta, je čas za nakup semen, sadik, gnojil in vrtnarske opreme. Kupujte seme, ki izvira iz zanesljivih semenarn oziroma gojiteljev zelenjave. Pri nakupu bodite pozorni na datum uporabnosti posameznih semen, ki je ponavadi označen na embalaži. Semen, ki so tik pred iztekom roka uporabe ali celo s pretečenim rokom ne kupujte, ker se zna zgoditi, da vam semena ne bodo vzklila. Ko pa boste to ugotovili, boste morda že zamudili ugoden trenutek za sejanje. Pri nakupu sadik le-te skrbno izberite. Sadike naj bodo zdrave, čvrste, dobro ukoreninjene ter brez poškodb in škodljivcev. Sadike morajo biti za sajenje tudi ravno prav razvite. Če sadike še niso primerno razvite, počakajte, da dovolj zrastejo in razvijejo koreninski sistem in jih šele nato posadite na vrt.
Kompost kot odlično organsko gnojilo
Pred sajenjem poskrbite še za prst, saj ta predstavlja hrano in vodo za rastline. Zemlji se lahko dodajo tudi organske snovi in gnojila za spodbujanje rasti in razvoj rastlin. Kompost je odličen vir organske snovi in je zelo enostaven tako za izdelavo kot uporabo. Narediti ga je mogoče iz slame, listov, pokošene trave in vseh ostalih rastlinskih in organskih gospodinjskih odpadkov. Kompost gojimo v t. i. kompostniku ali kar na kompostnem kupu. Pomembno je, da je pri nastajanju komposta omogočen dotok zraka oziroma da kompost nastaja z aerobnim postopkom (s prisotnostjo kisika). V ta namen morate kompost med njegovim nastajanjem večkrat prerahljati ali premetati. Ključnega pomena za nastanek komposta so kompostni črvi. To so majhni rdečkasti deževniki, ki organske odpadke s pomočjo bakterij, ki se nahajajo v njihovih prebavilih, spreminjajo v bogato organsko gnojilo za vaše vrtnine. Najbolje je, če kompostne črve na začetku, ko ste s pridelavo komposta začeli, prenesete s kakšnega drugega kompostnika, kjer proces kompostiranja že poteka.
Ko praznite kompostnik, morate paziti, da čim več kompostnih črvov obdržite v kompostniku. To ponavadi ni težko, ker se kompostni črvi zadržujejo le v tisti plasti komposta, kjer organski odpadki še niso popolnoma predelani v kompost, v samem kompostu pa jih ponavadi ni.
Pravilno sejanje semen
Ko imate vse pripravljeno, lahko pričnete s sejanjem. Pri sejanju semen pazite, da sejete v ravnih vrstah oziroma geometrijsko urejeno. To ni pomembno le zaradi izgleda, temveč ima urejenost vrta tudi funkcionalne prednosti, saj bodo vrtnine lažje dostopne in jih boste lažje obdelovali in pobirali. Seme mora biti posajeno v globino približno štirikratnega premera semena. Tako manjša semena sejete bolj plitko, večja pa globlje v zemljo. Zelenjave, kot so buče, melone, kumare, fižol ipd. običajno sejemo gručasto, tako da je več semen na enem sadilnem mestu. Sajenje čisto drobnih semen pa se običajno izvede tako, da se le-ta v manjši posodi pomeša z zemljo ali mivko, da se v njej enakomerno razporedijo, potem pa to zemljo oziroma mivko enkomerno raztresete po gredi. Tako preprečite pregosto posejanost, kar se pri drobnih semenih pogosto dogaja. Dandanes so na voljo že semena na sadilnih trakovih. To pomeni, da so semena na trakovih že pravilno razporejena na določeni medsebojni razdalji in trakove samo zakopljemo v zemljo.
Zatiranje plevela in oskrba z vodo
Če si zares želite imeti popoln zelenjavni vrt, zatirajte plevel, saj ta tekmuje z vašo zelenjavo, poleg tega pa se v plevelu lahko zadržujejo škodljivi mrčes in vrtni polži. Zelo pomembna je tudi voda. Zemlja, na kateri gojite vrtnine, mora biti primerno vlažna, saj rastline za uspešno rast, poleg hranilnih snovi iz zemlje, potrebujejo tudi zadostne količine vode. V sušnih obdobjih rastline redno zalivajte, za zalivanje pa je najboljši čas zgodaj zjutraj, preden na zelenjavni vrt posije sonce, ali zvečer. Od sonca razgrete zelenjave ne polivajte z vodo. Nasploh je bolje, da zelenjave ne zalivate s premrzlo vodo. Najbolje je, če imate na vrtu večji sod ali cisterno, v kateri hranite vodo za zalivanje vrtnin. Boljša od vode iz vodovoda je za zalivanje vrtnin deževnica.
Naj se ureditev zelenjavnega vrta prične. Z nekaj znanja, truda in izkušnjami boste lahko kmalu uživali vašo lastno, pravo domačo zelenjavo.