»Skoraj 20 % odvisnikov od prepovedanih drog je v delovnem razmerju«
Ali ste vedeli, da je v slovenskih podjetjih zaposlenih 20 % odvisnikov pod vplivom prepovedanih drog, najpogosteje zaužita droga pa je marihuana? Podjetja, ki želijo povečati varnost svojih zaposlenih, se lahko obrnejo na detektive, da preverijo prisotnost alkohola in prepovedanih drog. Koristne nasvete o testiranju, zmanjševanju negativnih posledic uživanja prepovedanih drog na delovnem mestu in postopkih po pozitivnem testu, nam je zaupala direktorica Detektivsko varnostne agencije Bernarda Škrabar Damnjanović. Poudarila je, da so se s področjem testiranja delavcev na prepovedane droge začeli srečevati po letu 2015 in dodala, da se problematika stanja v podjetju po izvedenem testiranju prepolovi.
1. Podjetja in organizacije se dokaj pogosto odločajo za preizkuse alkoholiziranosti, medtem ko je področje testiranja delavcev na prepovedane droge dokaj novo. Koliko časa se v vaši Detektivsko varnostni agenciji ukvarjate s tem?
S tem področjem smo se začeli srečevati po letu 2015 in bili prvi, ki smo operacionalizirali in sistemizirali način, kako detektiv preizkusi delavca na prepovedane droge. S tem smo opredelili proces testiranja in zagotovili učinkovito in varno testiranje, ki ima procesno vrednost v nadaljnjih delovno pravnih in sodnih postopkih. Testiranje na prepovedane droge je namreč zahtevnejše od preizkusov alkoholiziranosti. Podariti moram, da sodne prakse na predmetnem področju še ni, medtem, ko je na področju preizkusov alkoholiziranosti že precej sodb. Skozi več kot 17-letno prakso dela na detektivskem področju smo se uspeli na urgentne klice odzvati tako, da smo na mestu in opravimo alkotest in/ali test na prepovedane droge v roku pol ure do ene ure od klica.
2. Kako poteka zbiranje dokazov, kadar delodajalec sumi, da delavec opravlja svoje delo pod vplivom prepovedanih drog?
Pri testiranju delavcev na prepovedane droge detektiv zbira podatke od oseb – v konkretnem primeru delavca, za katerega se sumi, da dela pod vplivom prepovedanih drog in od morebitnih prič. Detektiv prav tako osebno zaznava vedenje delavca in znake, ki nakazujejo na to, da je delavec pod vplivom prepovedanih drog. Detektiv pri tem uporabi tester za prepovedane droge, s katerim ugotovi vsebnost prepovedanih drog v telesu delavca.
3. Kakšne so negativne posledice uživanja alkohola in prepovedanih drog na delovnem mestu?
Dokazano je, da uživanje alkohola in prepovedanih drog med delovnim časom vodi do več bolniških dopustov, zmanjšuje produktivnost in poveča tveganje za nesreče pri delu ter slabša ugled podjetja. 80 % težav na delu povzročijo občasni uživalci in ne odvisniki. Tveganja so 3,5-krat večja za pogostost napak in nesreč pri delu, medtem ko je odsotnost z dela kar 16-krat večja. Delavec, ki dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, predstavlja za delodajalca tveganje za globo v višini od 2000 do 40.000 evrov.
4. Kakšna je vloga detektiva pri reševanju zlorabe alkohola in prepovedanih drog na delovnem mestu?
Podjetja se vse bolj zavedajo, da lahko do delovnih nesreč pride tudi zato, ker so delavci pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Da bi se delodajalci zaščitili pred odgovornostjo in tudi zaradi izpolnjevanja predpisanih norm, naročajo opravljanje preventivnih alkotestov in vse pogosteje tudi testov na prepovedane droge. Na tem področju lahko delodajalcem bistveno pripomore delo detektiva.
Bernarda Škrabar Damnjanović, direktorica Detektivsko varnostne agencije
Preizkus na prepovedane droge s hitrim testom je hiter in učinkovit, kar je izredno pomembno in ključno, ko delodajalec naleti na sum, da je nekdo od zaposlenih pod vplivom alkohola in/ali vplivom prepovedanih drog. Postopek mora biti pravilno izveden, saj lahko detektiv le na takšni podlagi pridobi ustrezne dokaze, ki v eventualnih nadaljnjih postopkih vzdržijo tudi sodno presojo. Postopek se izvede z ustreznimi napravami, ki morajo biti kalibrirane v skladu s predpisi in z ustreznimi testi. Detektiv mora biti ustrezno usposobljen za rokovanje z alkotesterjem in testi na prepovedane droge in imeti tudi ustrezna potrdila o tem.
5. Zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da je skoraj 20 % odvisnikov od prepovedanih drog v delovnem razmerju. Kako lahko pomagate podjetjem pri reševanju tega problema?
Čeprav Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 51. členu določa prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc, je še vedno kar 19,2 % odvisnikov od prepovedanih drog v delovnem razmerju. Delavec tudi ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Detektivi lahko podjetjem pomagamo oblikovati interne akte, saj ima samo 38 od 96 delodajalcev ugotavljanje dela pod vplivom drog urejeno v internih aktih. V njih mora delodajalec zaposlenega, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom droge, odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa. V nasprotnem primeru ogroža varnost in zdravje vseh zaposlenih in s tem huje krši obveznosti iz delovnega razmerja.
6. Kaj se zgodi, ko odkrijete, da je zaposleni res pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog?
Ob pozitivnem rezultatu v podjetjih osebo izločijo iz delovnega procesa in poskrbijo tako za varnost te osebe, kot tudi varnost ostalih zaposlenih. Delavca, ki dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, je potrebno nemudoma izločiti iz delovnega procesa. Pomembno je, da so ustrezni postopki in posledice konkretno opredeljene v pravilniku, ki skrbi za urejanje tega področja znotraj podjetja.
7. V Sloveniji je porast uporabe prepovedanih drog v zadnjih letih. Kaj menite, da je glavni razlog za to?
Po podatkih druge Nacionalne raziskave o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije (starimi od 15 do 64 let) je več kot petina že kdaj v življenju vzela katero izmed prepovedanih drog. Med njimi je najbolj razširjena marihuana. Porast je najverjetneje posledica lažjega dostopa do prepovedanih drog preko svetovnega spleta. Na temnem spletu jih je namreč zelo hitro in enostavno kupiti. Vse bolj popularne so sintetične prepovedane droge, ki so cenejše in nudijo podoben občutek kot klasične prepovedane droge, npr. kokain.
