Običajno se pomena sluha zavemo šele, ko imamo težave pri poslušanju sogovornikov
Sodobni slušni aparati so pomembni za kakovostno delo in življenje nasploh. Tega se dobro zaveda Franci Urankar, direktor podjetja AUDIO BM, kjer strankam z osebnim pristopom, strokovnostjo in natančnostjo predstavijo možnosti izboljšave sluha. Urankar je mnenja, da slušni aparati niso tabu, saj skrbijo za nemoteno komunikacijo, v svetu in Sloveniji pa jih vidno uporablja vse več znanih ljudi.
V Sloveniji živi več kot tisoč gluhih in več kot 70 tisoč uporabnikov slušnega aparata. Je izguba sluha najpogostejši spremljevalec staranja?
Res je. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je izgubi sluha podvržen vsak drugi starostnik. Starostna naglušnost je napredujoča zaznavna naglušnost na obeh ušesih. Do odmiranja čutnic, ki so odgovorne za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc, pride že pri 20-ih letih starosti. Običajno se pomena sluha zavemo šele, ko imamo težave pri poslušanju sogovornikov, gledanju televizije in spremljanju radijskega programa. Po nekaterih informacijah pa naj bi vsaka peta odrasla oseba imela težave s sluhom, ki niso posledica staranja, temveč je do njih prišlo zaradi dela v hrupnem okolju, glasnega poslušanja glasbe iz slušalk, obiskovanja glasnih koncertov ter poškodb pri športnih dejavnostih.
Ali je pri naglušnosti najpomembnejša pravilna izbira slušnega aparata, kjer se kakovostnejša obdelava zvočnih signalov izkaže s povečanim udobjem pri poslušanju?
Od vrste in stopnje naglušnosti je odvisna optimalna izbira slušnega aparata. Pravilno izbran in kakovosten slušni aparat prav tako pripomore k višjemu odstotku razumevanja besed tudi v težjih zvočnih pogojih. Pogosto je namreč večja težava razumeti kot slišati, ker okrepljen zvok iz slušnega aparata še vedno potuje skozi poškodovan slušni sistem, preden doseže slušne centre v možganih.
Današnji pametni digitalni slušni aparati zagotavljajo, da so tihi zvoki slišni, vendar obenem tudi skrbijo, da zvoki niso preglasni in neudobni. Kaj je najpomembnejše pri izbiri slušnega aparata?
Poleg modela je zelo pomembna ustrezna nastavitev oz. programiranje slušnega aparata. Lahko si predstavljamo, da je slušni aparat računalnik, ki je brez ustreznega programa neuporaben. Naloga slušnega akustika je, da ga nastavi tako, da se čim bolj prilega karakteristikam sluha posameznika, njegovim preferencam in življenjskemu slogu. Še tako dovršen in drag slušni aparat ne zagotavlja zadovoljstva, če ni pravilno nastavljen.
Za optimalno nastavitev slušnega aparata boste morda morali slušnega akustika obiskati večkrat, zato je pomembno, da so lokacije slušnih centrov dostopne in čim bliže vašemu domu. AUDIO BM slušne centre nadete v 14 mestih po Sloveniji, in sicer dva v Ljubljani, po enega pa v Celju, Trbovljah, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Velenju, Murski Soboti, Brežicah, Kranju, Šempetru pri Gorici in na Jesenicah, v drugi polovici marca pa se bo center odprl tudi na Ptuju.
Za polžev vsadek so primerne gluhe osebe in posamezniki z zelo težko zaznavno okvaro sluha, katerim slušni aparat ne predstavlja več primerne rešitve.
Tako je, polžev vsadek nadomesti nedelujoči del ušesa in omogoča, da lahko tudi gluhi ponovno slišijo. Uporabniki v povprečju dosegajo 80-odstotno razumevanje stavkov, kar jim zagotavlja precej nemoteno komunikacijo, pogovarjajo pa se lahko tudi po telefonu. Prav tako lahko v glasnem okolju izločijo zanje pomembne glasove in aktivno sodelujejo v pogovorih. Danes polžev vsadek uporablja že več kot 150.000 Evropejcev, približno 60 % je odraslih uporabnikov, 40 % pa otrok.
Vsadek gluhim posameznikom omogoča, da se precej dobro in brez večjih slušnih težav znajdejo, podobno kot oseba, ki ji je sluh začel nekoliko pešati. Kako sploh deluje polžev vsadek?
Polžev vsadek je elektronska naprava, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec. Mikrofon lovi zvoke okolja in jih posreduje v govorni procesor. Ta jih analizira in digitalizira v kodirane signale, ki se prenesejo do oddajnika in v notranje uho.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha. Zato medicina tudi temu področju posveča precej pozornosti. Je v povezavi s tehnološkim napredkom sluh torej omogočen skoraj vsem, ki se soočajo z okvaro tega čutila?
V naših centrih uporabljamo najnovejšo programsko opremo za testiranje in nastavljanje slušnih aparatov ter prosto polje s simulacijo zvočnih primerov, kot so šumi, govor in glasba. Mnoge odlične izboljšave vključujejo funkcije, ki ščitijo sluh pred nenadnimi močnimi zvoki in povečajo možnost razumevanja govora tudi v težjih akustičnih razmerah. Prav tako so na voljo izjemno prilagodljive možnosti nastavitev slušnega aparata.
Številne osebnosti uporabljajo slušni aparat, med svojo kampanjo ga je redno nosil tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Zdi se, da to ni več tabu tema?
Slušni aparati niso tabu, o njih je treba govoriti, saj skrbijo za nemoteno komunikacijo in boljše socialno življenje nasploh. Bill Clinton slušni aparat nosi povsem vidno, prav tako ga ne skrivajo zvezde, kot so igralec Robert Redford, glasbenika Eric Clapton in Bono ter igralka Halle Berry. Pri nas ga z veseljem nosi voditelj in pevec Boris Kopitar.
Intervju s Francijem Urankarjem, direktorjem podjetja Audio BM, je pripravila Anita Volčanjšek.