V Sloveniji imamo od leta 1990 naprej od tri do pet vročinskih valov na leto. Poletno brezskrbnost si lahko zagotovimo z znanjem o nevarnostih visokih temperatur, ki te dni po Evropi segajo tudi preko 40 °C. Za optimalno celično delovanje namreč potrebujemo stalno telesno temperaturo 37 °C, ki jo telo ohranja s pomočjo različnih prilagoditvenih procesov.
»Vročinski stres lahko naš sistem za uravnavanje toplote obremeni do te mere, da prilagoditveni procesi ne morejo več zagotavljati primerne telesne temperature. V tem primeru lahko pride do vročinskih bolezni, ki se najprej pojavijo v blagi obliki, če pa telesa ne uspemo ohladiti, se lahko stopnjujejo v težjo obliko,« poudarja Bojan Madjar, mag. farm. spec., nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi pri Lekarniški zbornici Slovenije.
Začnimo pri srži »vročinskega« problema. Kaj je vročinski stres in kako je povezan z vročinskimi boleznimi?
Gre za stanje, ko termoregulacijski mehanizmi telesa ne morejo več vzdrževati ustrezne telesne temperature ob izpostavljenosti visokim zunanjim temperaturam. Vročinske bolezni se pojavijo, ko telo ni več sposobno ohranjati normalne telesne temperature in se lahko stopnjujejo od blage do hujše oblike. Za vročinske bolezni so še posebej dovzetni bolniki s sladkorno boleznijo, boleznijo ledvic, srčnim popuščanjem ter tisti, ki jemljejo določena zdravila.
Kako po drugi strani prepoznamo toplotno izčrpanost? Kaj lahko ukrenemo, ko pride do nje?
Toplotno izčrpanost zaznamuje čezmerno potenje, hitra izguba tekočine in elektrolitov ter simptomi, kot so bleda, vlažna koža, telesna temperatura nad 38 °C, glavobol, utrujenost in prebavne motnje. Lahko se pojavi tudi dehidracija. Zdravljenje toplotne izčrpanosti je podobno kot pri toplotnih krčih.
Pomembno je umakniti se v hladnejše okolje, odstraniti odvečna oblačila, zagotoviti hidracijo z uživanjem tekočin, kot sta voda in športni napitki, ter po potrebi zdravniško pomoč.
V skrajnih primerih lahko človeka doleti vročinska kap. Zakaj se sploh pojavi?
Vročinska kap je huda oblika toplotne izčrpanosti, ki se pojavi, ko telesni sistem za uravnavanje toplote ni več sposoben odvajati prekomerne vročine. Simptomi vročinske kapi vključujejo toplo, suho kožo, telesno temperaturo nad 40 °C, tahikardijo, prebavne motnje ter lahko povzročijo tudi zmedenost in vznemirjenost.
V primeru, da se to zgodi nekomu bližnjemu ali nekomu iz naše neposredne okolice, kako lahko najbolj učinkovito pomagamo?
Vaš primarni cilj naj bo hitro znižanje telesne temperature. Priporočeni ukrepi vključujejo uporabo ledenih vrečk v predelih pazduh in dimelj, zagotavljanje hladnih tekočin za rehidracijo in znižanje telesne temperature ter nujno napotitev posameznika na urgentni oddelek.
Kakšni so simptomi toplotnih krčev in kako jih lahko zdravimo?
Toplotni krči se kažejo kot mišični krči ali spazmi v spodnjih okončinah med intenzivno telesno vadbo v visoki vročini. Priporoča se prenehanje telesne aktivnosti, umik v hladnejše okolje, odstranjevanje odvečnih oblačil, uporaba hladnih obkladkov za hitro ohlajanje telesa ter raztezanje krčenih mišic.
Izpostavili ste, da so posamezniki, ki jemljejo določena zdravila, bolj dovzetni za vročinski stres. O kakšnih zdravilih govorimo?
Mednje spadajo zaviralci sistema renin-angiotenzin-aldosteron in diuretiki. Pozorni morajo biti tudi tisti, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na kognitivne sposobnosti ali povzročajo zaspanost, npr. benzodiazepini, hipnotiki in opioidi. Veliko mero previdnosti svetujem tudi osebam, ki jemljejo zdravila, ki povzročajo hipotenzijo in zmanjšujejo minutni volumen srca, ki vplivajo na termoregulacijo, ter tista, ki lahko poslabšajo dehidracijo, kot so diuretiki, odvajala in nekatera druga zdravila.
Kakšne preventivne ukrepe priporočate za zmanjšanje toplotne obremenitve telesa?
Predvsem je treba poskrbeti za primerno hidracijo. Pijte veliko tekočine, tudi če ne čutite žeje. Pijte vodo, športne napitke ali raztopine elektrolitov, da nadomestite izgubljeno tekočino in minerale. Odsvetujemo alkoholne pijače, energijske napitke ali druge pijače s kofeinom, ki lahko dehidracijo še poslabšajo. Pomembna je tudi primerna obleka, torej nosite lahka, ohlapna in svetla oblačila, ki vaši koži omogočajo dihanje. Razmislite o klobuku s širokimi krajci in sončnimi očali za dodatno zaščito pred soncem.
Zadržujte se v senci oziroma v hladnejših ali klimatiziranih okoljih in se izogibajte dolgotrajni izpostavljenosti neposredni sončni svetlobi, zlasti v najbolj vročih delih dneva. Poiščite senco ali si privoščite odmor v klimatiziranih ali hladnejših okoljih. Omejite fizične aktivnosti in ne vadite v najbolj vročih urah. Če se morate ukvarjati s telesno aktivnostjo, počnite to v hladnejših obdobjih dneva in si pogosto privoščite odmore. Za znižanje telesne temperature uporabite ventilatorje, klimatsko napravo ali hladne brisače. Pri uravnavanju telesne toplote lahko prav tako pomagajo hladne prhe ali kopeli.