Za navdih grem včasih iz svoje cone udobja
Ekološka proizvodnja oblačil je ena od najpomembnejših smernic sodobne modne industrije. Zlata Zavašnik, modna oblikovalka in direktorica podjetja Sens, želi z eko tkaninami osveščati o pomenu čistega okolja in trajnostnega razvoja. Redno hodi v kontrole izdelkov in proizvodnjo, kjer srečuje ljudi, ki ekološko modo ustvarjajo pod pravičnimi pogoji in za pošteno plačilo.
Zagovarjate ekološke tkanine in okolju prijazne materiale. Pri svojem delu uporabljate ekološko volno in poliester, mehansko pridobljen iz prosojnih plastenk.
Ekološka proizvodnja oblačil je ena od najpomembnejših smernic sodobne modne industrije. Pomembni in potrebni so premiki od hitre modne industrije k bolj okoljsko naravnani. Mi produkcijo tkanin prilagajamo novim standardom in normativom, veliko kemikalij je prepovedanih. Tako se prebuja tudi okoljska ozaveščenost večjih proizvajalcev oblačil.
Ekološka obleka je na otip mehkejša, vendar ima trdnost, ki jo moška obleka potrebuje. Obenem pa je koži in zdravju prijaznejša.
Res je, s tem zagotavlja izvrsten izgled izdelka in zadovoljstvo pri nošenju takšne obleke. Zdravje je najpomembnejše in ekološka oblačila zagotavljajo nežnost, prijaznost do kože. Obenem pa pomagajo ohranjati tudi čistejši zrak in vodo. Proizvodnja ekoloških tkanin je torej okolju prijazna in sledi trajnostnim načelom. Poraba vode je manjša za kar 94 %, poraba energije je manjša za 60 %, v okolje pa se sprosti za 32 % manj ogljikovega dioksida.
Industrija hitre mode ima tolikšen ogljični odtis kot vsa Evropa in je druga največja onesnaževalka, takoj za naftno industrijo. Zakaj je v našem prostoru tako vseprisotna? Najdemo jo praktično na vsakem koraku.
Proizvodnja umetnih vlaken je preprosta, material je mogoče hitro obdelati, predvsem pa je poceni. Ni vpliva vremena na pridelek, proizvodnja ni odvisna od politične negotovosti v državah proizvajalkah. Zaradi vse hitrejših ciklov modne industrije je poraba poliestra v preteklih desetih letih močno narasla. Manj znano pa je, da industrija hitre mode povzroča 10 % izpustov ogljikovega dioksida, za 20 % odpadnih industrijskih voda in 92 milijonov ton oblačil, ki končajo na odlagališčih ali v sežigalnicah. Več kot 60 % tekstilnih vlaken je sintetičnih, pridobljenih iz nafte. Najprej bi se morali vprašati, iz česa je izdelek narejen, kako je tako nizka cena sploh mogoča. Kaj damo na kožo, od kod prihaja tekstil? O tem moramo govoriti.
Poliester, najbolj razširjeni sintetični tekstilni material, se v naravi razgrajuje približno 300 let.
Tudi zato Evropska unija javnost usmerja k okolju prijaznim izdelkom in storitvam. EU eko oznaka je edini uradni evropski znak za okolje, ki evropskim državljanom pomaga pri prepoznavanju proizvodov in storitev z zmanjšanim vplivom na okolje. Znak se na podlagi določenih meril podeljuje za številne skupine neživilskih izdelkov, med njimi tudi za tekstil. Ta merila se razvijajo in pregledujejo v sodelovanju s strokovnjaki, industrijo, potrošniškimi organizacijami in okoljskimi nevladnimi organizacijami ter se pregledujejo vsakih 3 do 5 let.
Pred kratkim ste predstavili novo kolekcijo eko tkanin, za obraz pa izbrali igralca Sebastiana Cavazzo.
Vesela sem, da lahko oblikujem moške obleke, ki niso predmet množične potrošnje, saj jih oblečemo predvsem za posebne priložnosti. Tekstil je velik onesnaževalec okolja, enakega mnenja je tudi Sebastian, zato smo ga izbrali za naš obraz. Kolekcija je športno-elegantna, s sloganom »Obleka, ki izostri moj karakter«.
Skozi ekološko linijo želim opozoriti, da pomislimo, iz česa je kaj narejeno. Pri vseh izdelkih. Sama hodim redno v kontrole izdelkov in proizvodnjo. Srečujem ljudi, ki to delajo, pod pravičnimi pogoji, da lahko preživijo in so pošteno plačani.
Navdih za svoje kreacije črpate tudi v Italiji, na sejmih mode.
Pogosto grem v Firence, na sejem moške mode Pitti Uomo, ki je najmočnejši v Evropi. Seveda sem na tekočem tudi, kako modo predstavljajo mediji. Danes je vse na dosegu roke. Pa tudi preko tkanin in novosti, ki jih je sicer malo manj kot pri ženski modi, ampak vedno se najde nekaj novega, kar te navdihuje. Veliko navdiha dobim, ko delam kolekcijo za Mercedes Benz Fashion Week. Tam grem iz svoje cone udobja, da dosežem končni učinek. Od tam tudi sporočilo, da moramo včasih iz območja udobja in narediti nekaj, česar najraje ne bi, in se pozneje izkaže kot motivacija in navdih.