Tako imenovana superživila so kot takšna označena zato, ker vsebujejo izjemno velike količine zdravju koristnih snovi. Goji jagode spadajo med najbolj znano tovrstno superhrano in so na evropskem trgu tudi eno izmed prvih živil, ki se jih je prijelo omenjeno ime. Zato sta tudi gojenje in uporaba goji jagod v primerjavi z drugimi superživili med najbolj razširjenimi v Evropi in svetu, tradicionalna tibetanska in kitajska medicina ter prehrana pa jagode goji poznata že več tisočletij.
Navadna kustovnica (lat. Lycium barbarum)
V tradicionalni tibetanski medicini so goji jagode znane tudi kot ključ do večne mladosti, saj so polne antioksidantov, ki so znani zaviralci staranja. Navadna kustovnica (lat. Lycium barbarum) spada v družino razhudnikov in čeprav je značilna predvsem za področje Kitajske, je gojenje mogoče tudi pri nas, saj goji jagode v naravi lahko najdemo tudi v Romuniji, Bolgariji in Veliki Britaniji.
Rastlina je listopadna, kar pomeni, da jeseni odvrže liste, največkrat pa jo najdemo v obliki grma ali drevesa s povešenimi vejami. Poleti požene drobne vijoličaste cvetove, iz katerih se kasneje razvijejo rdeče jagode. Gre za dvospolno rastlino, ki prvič rodi šele v drugem letu, sicer pa v splošnem velja, da navadne kustovnice kar bogato obrodijo. Če se vam cena za goji jagode v trgovini zdi previsoka, se lahko odločite tudi za lastno pridelavo.
Gojenje goji jagod pri nas
Ker ima uporaba rdečih sadežev številne koristi, cena pa se nekaterim ljudem zdi precej visoka ali pa bi preprosto raje imeli lasten pridelek, se nekateri odločijo, da bodo goji jagode vzgojili sami. Čeprav se zdi, da takšne eksotične rastline težko vzgojimo kar na vrtu, pa tokrat to ne velja. Rastline so namreč izjemno odporne proti mrazu in lahko pozimi prenesejo zelo nizko temperaturo (tudi do –20 °C), zato pri nas, razen na področjih z izjemno hladnimi zimami, ni težav. Goji jagode dobro prenašajo tudi sušo, veter in celo slan morski zrak. Najbolje se počutijo na povsem sončnih legah, a tudi rahla senca jim ne škodi.
Osnovna pravila za gojenje na vrtu so:
- najprimernejši čas za sajenje je spomladi ali jeseni;
- izberite področje, kjer voda odteka, saj rastlini premokra prst ne ugaja;
- sadike posadite dva metra narazen;
- posadite jih v prst, ki ste ji dodali kompost, konjski gnoj ali založna gnojila, bogata s fosforjem in kalijem;
- gojite jih lahko kot grm, drevo ali vzpenjavko;
- na začetku rastlina potrebuje oporo;
- najbolje bo obrodila, če jo gojite kot vzpenjavko;
- obrodijo veje, ki so zrasle preteklo leto;
- rastlino je treba redno obrezovati, saj se tako pospešita rast in rodnost;
- gnojite enkrat letno, ne uporabljajte gnojil z visoko vsebnostjo dušika;
Navadne kustovnice lahko posadite tudi v posodo, pazite le, da bo dovolj velika in da bo imela na dnu luknje za drenažo.
Goji jagode uživajte v majhnih količinah
Rastlina, ki običajno v višino zraste približno tri metre, rodi od junija naprej, pa vse do hladnih jesenskih dni. Njeni plodovi so živo rdeče ali oranžnordeče podolgovate jagode, dolge okrog 2 cm. Uporaba je preprosta – uživate jih lahko sveže, suhe ali pa iz njih iztisnete sok. Priporočena količina je 2–3 g suhih jagod dnevno, škodljivi učinki uporabe večjih količin pa niso dokazani. Čeprav se cena na prvi pogled morda zdi relativno visoka, pa goji jagode uživate v majhnih količinah, poleg tega pa imajo toliko koristnih učinkov, da nikakor ni pretirana. Seveda pa se še vedno lahko odločite za gojenje doma. Vsaka rastlina po dveh letih namreč obrodi okrog 4 kg plodov.
Goji jagode vsebujejo celo vrsto zdravju izjemno koristnih snovi
[columns]
[column size=”1/3″]
- ogljikovi hidrati
- beljakovine
- vlaknine
[/column]
[column size=”1/3″]
- maščobe
- vitamini C, E, B1, B2, B6
- aminokisline
[/column]
[column size=”1/3″]
- minerali
- druge koristne snovi
[/column]
[/columns]
Najpomembnejša sestavina goji jagod so antioksidanti. Ti upočasnijo nastajanje prostih radikalov, ki pospešujejo staranje kože, znižujejo odpornost, v skrajnih oblikah pa celo pospešujejo nastajanje rakastih celic ter bolezni srca in ožilja ter arterioskleroze. Goji jagode so torej izredno uspešne v boju zoper proste radikale, poleg velike količine antioksidantov pa imajo tudi visoko vsebnost vitamina C.
Uporaba in zdravilni učinki goji jagod
Goji jagode lahko žvečite kar same (suhe ali sveže), lahko pa jih dodate raznim jedem, npr. juham ali sladicam. Prav tako lahko iz njih napravite sok ali jih uporabite pri pripravi smoothijev.
Koristni učinki goji jagod so:
- krepijo imunski sistem
- pospešujejo okrevanje
- razstrupljajo telo
- pospešujejo regeneracijo tkiva
- upočasnjujejo nastajanje prostih radikalov
- odpravljajo bolečine v sklepih
- pomagajo pri sladkorni bolezni
- zdravijo impotenco in neplodnost
- delujejo kot afrodizijak
- izboljšujejo vid
- regulirajo krvni tlak
- zmanjšujejo utrujenost
- pozitivno vplivajo na kakovost spanca
- znižujejo raven slabega holesterola v krvi
Pred nakupom se pozanimajte o kakovosti
Cena goji jagod je v primerjavi s koristmi precej ugodna, vendar pa je treba paziti na to, da se najprej prepričate, da kupujete pri zanesljivem ponudniku, po možnosti iz ekološke pridelave. Zelo pogosto se namreč zgodi, da soku, v katerem so goji jagode, primešajo še množico drugih sestavin, ki zmanjšajo zdravilne učinke. Poleg tega je potrebno dodati, da je uporaba suhih plodov sicer praktična, se pa med sušenjem zmanjša vsebnost C-vitamina, čeprav je v primerjavi z drugim sadjem še vedno visoka.
Popestrite svoj jedilnik z zdravju prijaznimi goji jagodami, ki imajo poleg številnih koristnih snovi tudi bogat okus.