Ste se ravno navdušili nad tekom, zdaj pa zbirate koristne informacije, ki bi vam znale pri osvajanju kilometrov priti prav? Morda tečete že dlje časa, pa niste povsem prepričani, če je vaše dihanje med tekom pravilno? Čeprav gre za enega izmed osnovnih življenjskih procesov, za katerega je odgovorno avtonomno živčevje, pa nanj velikokrat pozabimo, kar nas med tekom lahko ovira. Namreč, če poskrbimo za pravilno dihanje pri teku, obstaja precej večja verjetnost, da bomo lahko pretekli daljšo razdaljo oz. da bomo na cilj prispeli manj zadihani in z več energije.
Vdih skozi nos in usta, izdih skozi usta
Če zunaj ni preveč hladno, priporočamo vdihavanje zraka skozi nos in usta hkrati ter izdih skozi usta. V primeru, da so temperature nižje, pa je zrak bolje vdihniti skozi nos, saj se zrak na ta način ogreje, navlaži in prečisti, zato se zmanjša verjetnost razvoja prehladnega obolenja. Dihanje skozi nos je primerno tudi za posameznike, ki imajo težave s senenim nahodom, svetujemo pa, da se tempo teka v takšnem primeru nekoliko zmanjša, saj ob večji telesni aktivnosti vdihavanje le skozi nos privede do hitrejše utrujenosti in zadihanosti.
V čem je torej trik vdihavanja skozi nos in usta hkrati? Vdih skozi nos v pljuča ne zajame tolikšne količine zraka, kot je iz pljuč spravimo z izdihom skozi usta. Iz tega sledi, da z vdihom skozi usta zajamemo več zraka kot z vdihom skozi nos, seveda pa pri teku naš organizem še kako potrebuje zadostne količine zraka. V primeru, da pljuča ne prejmejo dovolj kisika, se lahko pojavijo vrtoglavica, utrujenost ali celo slabost. Če boste opazili te znake, hitro zmanjšajte tempo, po vsej verjetnosti pa bo potrebno začeti spreminjati tudi tehniko dihanja. Pravilno dihanje pri teku torej pomeni, da naenkrat vdihnemo skozi nos in usta, izdihnemo skozi usta, paziti pa moramo tudi, da dihamo s trebušno prepono in ne s prsmi.
Dihajte s trebušno prepono, predvsem pa dihajte globoko
Če se pred pričetkom vaše tekaške kariere niste pozanimali o pravilni tehniki dihanja, ste se po vsej verjetnosti navadili na prsno dihanje, kar pa bo najbolje čim prej spremeniti. Dihanje s trebuhom namreč krepi trebušno prepono, kar povečuje vzdržljivost, posledično pa lahko, ko se pravilnega dihanja naučite, pretečete več oziroma pridete na cilj manj utrujeni.
Zelo pomembno je, da dihate globoko, saj na ta način mišice prejmejo več kisika. Ko med tekom pričnete dihati plitko, hitro prilagodite tempo in poskusite dihati bolj globoko in polno. Globoka naj bosta tako vdih kot izdih. Pomagate si lahko z enakomernostjo dihanja, ki jo prilagodite na korak. Ko še ne boste tako utrujeni, pričnite npr. z vzorcem 3 – 3, kar pomeni, da vdihnete oziroma izdihnete na vsak tretji korak. Ko pa se bo pričela pojavljati utrujenost in takšnega ritma dihanja ne boste več zmogli, preidite na vzorec 2 – 2. Ne glede na vzorec pa še vedno pazite, da bo dihanje globoko.
Bodite pozorni na pravilno dihanje pri teku in kmalu boste lahko pretekli daljšo razdaljo, poleg tega pa vam ne bo potrebno več misliti na dihanje, saj se boste procesa privadili.