fbpx

Zamaščena jetra: vzroki, znaki in zdravljenje

Jetra so drugi največji organ človeškega telesa – takoj za kožo. Tehtajo približno 1,5 kg in imajo izjemno pomembno nalogo pri pretvarjanju hrane v energijo, ki je nujna za delovanje organizma. Tako na različne načine sodelujejo pri uravnavanju krvnega sladkorja, izdelujejo večino krvnih beljakovin, skladiščijo vitamine in iz telesa odstranjujejo strupe oziroma škodljive snovi.

Danes je zamaščenost jeter najpogostejše jetrno obolenje, ki prizadene kar 25 % ljudi v svetu. Glede na razširjenost te bolezni, so zamaščena jetra že resen epidemiološki in javnozdravstveni problem. Situacija je toliko bolj zaskrbljujoča, ker njeno nezdravljenje lahko povzroči resnejša bolezenska stanja, kot so na primer hepatitis, ciroza jeter ali celo jetrnocelični karcinom.

Alkoholna in nealkoholna zamaščenost jeter

Prekomerno kopičenje maščob v jetrih imenujemo zamaščenost jeter. Seveda se običajno v jetrih nahaja nek manjši delež maščobnih celic; kadar pa delež maščob v jetrih preseže 5 % celotne sestave jeter, govorimo o zamaščenosti. Pretirano zamaščena jetra ne morejo enako učinkovito opravljati svoje naloge, kot jo sicer.

Poznamo dva tipa zamaščenosti jeter:

  1. Alkoholna maščobna jetrna bolezen: Še nedolgo nazaj je veljalo nenapisano pravilo, da se zamaščena jetra pojavijo le zaradi prekomernega uživanja alkohola. Temu stanju pravimo alkoholna zamaščenost jeter (AFLD, ang. Alcoholic Fatty Liver Disease), ki lahko privede tudi do alkoholnega hepatitisa ali ciroze.
Stopnje bolezni jeter

Stopnje bolezni jeter – od zdravega organa do jetrne ciroze.

  1. Nealkoholna maščobna jetrna bolezen: Danes vemo, da se s težavo srečujemo tudi pri nekaterih najstnikih in otrocih. V tem primeru govorimo o nealkoholni zamaščenosti jeter (NAFLD, ang. Non-Alcoholic Fatty Liver Disease), njena skrajna oblika pa je nealkoholni steatohepatitis (NASH).

Bolnik zaradi zamaščenosti jeter morda nikoli ne bo imel večjih težav, dokazano pa je, da se pri 15 % bolnikov zamaščena jetra razvijejo v bolezensko vnetje jeter, ki mu pravimo steatoza jeter. Takšno vnetje povzroči kopičenje brazgotinskega tkiva, temu pa lahko sledi naslednja stopnja bolezni, to je ciroza jeter. Slednja običajno velja za nevarno predrakavo stanje, ko je tveganje za pojav jetrnoceličnega karcinoma povečano.

Pogosti vzroki za zamaščena jetra

Vzroki za zamaščenost jeter so različni. V nadaljevanju navajamo štiri najpogostejše.

1. Presnovne motnje

Vzroki za nealkoholno zamaščena jetra so tesno povezani s pojavom sladkorne bolezni. V obeh primerih gre za presnovne motnje, ki se pri zamaščenih jetrih odražajo na njihovem nepravilnem delovanju.

V ozadju gre torej za isti vzrok kot pri sladkorni bolezni; to je zmanjšana občutljivost tkiv za inzulin. Ta povzroča, da v maščobnih tkivih prihaja do povečane razgradnje, zaradi česar se poveča koncentracija maščobnih kislin v krvi. Posledica tega je povečanje tvorbe maščob, hkrati pa se zmanjša njihovo izločanje iz jeter. Na ta način se maščobe kopičijo v jetrnih celicah.

2. Debelost in povečan obseg trebuha

Pojav debelosti je danes vsesplošen javnozdravstveni problem, ki spodbuja kopičenje maščob v jetrih. Pri otrocih ocenjujejo, da je vzrok za pojav nealkoholne zamaščenosti jeter ravno debelost, ki se žal še vedno povečuje.

Debelost pri otrocih

Debelost kot vzrok za pojav zamaščenih jeter – tudi pri otrocih.

Obstajajo pa tudi ljudje, ki imajo sicer normalno telesno težo, vendar se jim maščoba značilno nabira okoli pasu. V tem primeru gre za povečan obseg trebuha, ki prav tako pomeni povečano tveganje za zamaščenost jeter.

3. Prekomerno uživanje industrijsko predelanih ogljikovih hidratov

Primerna izbira živil je v smislu preprečevanja zamaščenosti jeter izjemno pomemben dejavnik. Prepogosto uživanje rafiniranih ogljikovih hidratov dokazano povečujejo vrednosti krvnega sladkorja v krvi, kar lahko pripelje do shranjevanja maščob v jetrih.

Podobno velja za sladkane pijače in napitke, ki vsebujejo veliko fruktoze. Tudi ta dokazano povzroča zamaščena jetra, saj prav tako privede do prekomernega kopičenja maščob v jetrih.

4. Bolezensko stanje črevesja

Nedavne raziskave kažejo, da različna bolezenska stanja črevesja, kot je na primer bakterijsko neravnovesje, prav tako pomembno vplivajo na morebitni pojav zamaščenosti jeter.

Znaki in simptomi zamaščenih jeter

Nealkoholna zamaščenost jeter se največkrat odkrije povsem naključno, saj bolniki sprva nimajo posebnih znakov in zdravstvenih težav. Prvi znaki težav so precej subtilni in veliko bolnikov dolgo niti ne ve, da imajo zamaščena jetra. Bolniki tako najpogosteje poročajo o simptomih, kot so:

  • upočasnjen metabolizem, zaradi česar je prisotna stalna utrujenost in šibkost,
  • zbadajoča bolečina v predelu trebuha, ki se največkrat pojavi po obroku,
  • stalne prebavne težave, kot so vetrovi, slabost in razdražen želodec.

Ko zamaščenost jeter napreduje v jetrno staetozo, so znaki že izrazitejši:

  • zmanjšan apetit in upad telesne teže,
  • slabost, ki jo spremlja bruhanje,
  • temnejša barva urina preko celega dne,
  • porumenelost oči in kože,
  • zmerna do huda bolečina v trebuhu.
Jetra

Jetra se nahajajo pod prepono zgornjega abdomna (desno od želodca).

Pri zgodnjem odkrivanju zamaščenosti jeter je zelo pomembno, da redno obiskujete osebnega zdravnika. Ker so prvi simptomi, ki nakazujejo na zamaščena jetra, bolj neopredeljene narave, lahko zdravniki podajo dokončno diagnozo le z nadaljnjo diagnostiko.

  1. Klasična laboratorijska preiskava krvi: Tovrstna krvna raziskava bo ob sumu na zamaščenost jeter pokazala povišane vrednosti jetrnih encimov, inzulina in vrednosti trigliceridov.
  2. Ultrazvok jeter: Pri tem je glavni problem v tem, da se zamaščenost z ultrazvočnim pregledom zazna šele, ko je prizadetih že 20 – 30 % jetrnih celic.
  3. Biopsija jeter: Je najbolj standardni postopek v primeru resnega suma na zamaščena jetra. Ker gre za invazivnejši postopek z manjšim tveganjem, se ga ne opravlja pri vseh bolnikih. Žal je to edini postopek, s katerim se lahko potrdi, da zamaščenost še ni napredovala v resnejša bolezenska stanja, kot je denimo jetrna ciroza.

Zdravljenje zamaščenosti jeter

Zamaščenost jeter lahko zmanjšate le s korenito spremembo življenjskega sloga. V ospredju so predvsem dietni ukrepi, kot so na primer pravilna prehrana, zmanjšanje telesne teže in skrb za redno telesno aktivnost.

1. Zmanjšanje telesne teže

Izguba telesne teže je eden od najučinkovitejših načinov, s katerim lahko bistveno vplivate na zmanjšanje zamaščenosti jeter. Dokazano je, da izguba telesne teže v veliki meri vpliva na zmanjšanje maščob v jetrih, ne glede na to, ali je zmanjšana telesna teža posledica sprememb v prehrani, kirurškega posega ali telesne aktivnosti.

2. Pravilna prehrana – jetrna dieta

Jetrna dieta se, kot pove že njeno ime, običajno priporoča ljudem, ki imajo zamaščena jetra. Poleg alkohola obstajajo nekatere jedi, ki so odsvetovane. V prvi vrsti se je potrebno izogibati vsem rafiniranim ogljikovim hidratom, kot so sladkane pijače, sladice, sadni jogurti in številni drugi izdelki z visoko vsebnostjo fruktoze. Pomembno je poudariti, da je potrebno omejiti tudi količino sadja. Pri jetrni dieti morate biti previdni še pri uživanju živil z veliko maščobami, kot so majoneza, smetana, mastne jedi in polnomastno mleko.

Živila proti zamaščenim jetrom

Živila proti zamaščenim jetrom vsebujejo mononenasičene maščobe.

Na drugi strani pa obstajajo določena živila, ki lahko bistveno spodbujajo izgubo maščob v jetrih. Zanje se torej priporoča, da jih vključite v svojo prehrano. To so mononenasičene maščobe, kot so na primer oljčno olje, avokado in oreščki, beljakovine iz sirotke, zeleni čaj in vlaknine.

3. Skrb za redno telesno aktivnost

Na zmanjšanje zamaščenosti jeter redna telesna aktivnost vpliva bistveno bolj kot pa zgolj zmanjšanje telesne teže zaradi dietne prehrane. Ne glede na to, ali se boste odločili za nizko ali visoko intenzivnost vadbe, boste na zamaščenost jeter vplivali izjemno pozitivno.

Pri tem je najpomembneje, da se odločite za aktivnost, v kateri boste uživali, saj z njo ne boste že kmalu po začetku prenehali. Za začetek vam priporočamo vsaj 30 minut hoje na dan, ko pridobite kondicijo, pa lahko nadaljujete s tekom, hojo v gore, kolesarjenjem, plavanjem in podobnimi aktivnostmi.

4. Zdravljenje zamaščenih jeter z zdravili

Učinkovitega zdravljenja zamaščenosti jeter z zdravili za zdaj še ni. Tako se zamaščena jetra zdravi predvsem z različnimi zdravili, ki povečujejo občutljivost tkiv na inzulin in se jih uporablja tudi za zdravljenje sladkorne bolezni.

Zamaščenost jeter

Zamaščenost jeter je težava, ki prizadene kar 25 % prebivalstva.

Z zdravili največkrat zdravimo druga obolenja, povezana z zamaščenimi jetri. Najpogosteje so to zdravila proti povišanim maščobam v krvi, ki pa lahko povzročijo tudi blago jetrno okvaro. Slaba stran vseh zdravil je, da imajo stranske učinke. Kadar bolniki uživajo zgolj zdravila, obenem pa ne spremenijo svojega sloga življenja, to preprosto ni dovolj, da bi lahko pozitivno vplivali na bolezen.

Če se zamaščenost jeter obravnava v zgodnji fazi, lahko bistveno spremenite potek bolezni. Pri tem je najpomembnejši zdrav življenjski slog, ki vključuje primerno prehrano in redno telesno aktivnost. Na ta način se lahko izognete ne le zamaščenim jetrom, temveč tudi resnejšim bolezenskim stanjem.

Deli prispevek z drugimi.

Objavi komentar