Savna marsikomu predstavlja prijetno sprostitev in segretje telesa v nekoliko hladnejših dneh. Prav tako ima na telo celo paleto učinkov, zaradi katerih je savnanje vedno bolj priljubljeno. Uporabljamo jo zaradi zdravja, tako fizičnega kot psihičnega.
Res je, da s savnanjem v prvi vrsti poskrbimo za potenje, ki zaradi pospešitve krvnega obroka in metabolizma pomaga očistiti telo, vendar dela čudeže tudi za našo psiho. Savna je namreč prostor, v katerem pozabimo na zunanji svet in skrbi, torej odlično pomaga odpraviti stres.
Učinki savne, ki jih hitro opazimo, so tako lepa koža kot čiščenje ter razstrupljanje, marsikdo si privošči savno zaradi želje po izgubi odvečne maščobe, vse pogosteje pa se zanjo odločajo tudi profesionalni in rekreativni športniki. Ti si z njeno pomočjo pomagajo odpravljati bolečine in pospešijo regeneracijo po napornem treningu.
Kako naj poteka savnanje, da bodo učinki kar najboljši? Pripravili smo vam nekaj koristnih nasvetov.
1. Savna za izgubo maščobe
Če se boste stehtali pred in po obisku savne, bo tehtnica gotovo pokazala razliko, vendar se morate zavedati, da ta ni dosežena na račun hitre izgube maščobe, temveč na račun vode iz telesa. Savna ne zagotavlja hitre izgube kilogramov! Je pa res, da vam savnanje pomaga, da se odvečnih maščobnih blazinic znebite nekoliko hitreje.
Če se odločite za primerno prehrano in dovolj telesne vadbe, kar edino vpliva na hujšanje, potem je savnanje lahko pri tem v pomoč. Poskrbi za pospešitev bazalnega metabolizma in telo prisili, da dela močneje tudi zato, ker se trudi ohladiti. Pravijo, da v ta namen najbolje delujejo infrardeče savne, ki so zadnja leta pravi hit tudi zato, ker so enostavne in jih imamo brez težav in velikih stroškov lahko tudi doma.
Savnanje torej koristi za izgubo maščobe, vendar samo po sebi ni dovolj. Na številke na tehtnici pred in po savnanju pa se ne zanašajte, saj pričajo zgolj o izgubi tekočine, ki jo morate nadomestiti.
2. Izbira tipa savne
Osnovne oblike savne so finska, turška in infrardeča savna. Med seboj se razlikujejo tako po količini vlage kot po temperaturi, ki jo dosežejo. Finska je suha in izjemno vroča, v turški je veliko vlage in nižja temperatura (gre pravzaprav za parno kopel), infra savna pa je suha in v temperaturah le nekoliko presega telesno temperaturo. Prav zaradi tega se v turški in finski savni zadržujemo krajši čas, nekje okoli 15 minut, v infra savni pa lahko ostanemo dlje.
V katero savno bomo vstopili, je odvisno predvsem od naše osebne izbire. Nekaterim finska savna sploh ne prija, ker je prevroča, drugim ne prija vlaga v turški. Če imamo možnost in nas nobena oblika ne moti, pa je najbolje, da jih kombiniramo. Pričnemo s turško, da se telo počasi ogreje, nato gremo v finsko.
3. Potek savnanja
Začetniki naj s savnanjem ne pretiravajo in se mu privajajo postopoma. Za prvi obisk je dovolj, če v savno vstopimo zgolj za pet minut, se ohladimo in nato ponavljamo kratke intervale savnanja z daljšimi intervali ohlajanja.
Tudi bolj izkušeni naj takrat, kadar se odločijo za daljši obisk savne, prvič vstopijo za deset minut, nato pa čas v savni podaljšujejo. Ob zadnjem vstopu bodo v njej brez težav že tudi do pol ure. Pri prvem vstopu v finsko savno sedimo na nižjem prostoru, kjer ni tako vroče, nato pa se lahko presedemo tudi višje. Če je dovolj prostora in vam to prija, lahko v savni ležite, vendar se za zadnjih nekaj minut usedite, da se vam ne zavrti, ko vstanete in želite zapustiti savno.
V savnah se včasih izvaja tudi vrtinčenje zraka, kjer oskrbnik poskrbi še za nekoliko težje razmere – višjo vlago in vroč »veter«, ob čemer hitro občutimo, kako nas vročina »žge« po vsem telesu. Če imate ob tem pekoč občutek na obrazu, si ga pokrijte z dlanmi, ko postane vročina neznosna, pa savno zapustite. Pa četudi se je posebno dogajanje šele dobro pričelo.
4. Priprava na potenje
Preden se odločimo za prisilno potenje, moramo telo nanj seveda pripraviti. Pomembno je, da smo zdravi. Kakšen lažji prehlad še ni znak, da v savno ne smemo, a če imamo dihala bolj prizadeta ali prebolevamo kakšno resnejšo okužbo, se ji izognemo. Prav tako ne gremo v savno, če imamo kronične bolezni, na katere bi lahko visoke temperature ali vlaga negativno vplivale. V takšnih primerih se je potrebno posvetovati z zdravnikom.
Preden gremo v savno, je potrebno telo dobro oskrbeti s tekočino. Še posebej to velja, če smo se pred tem tudi ukvarjali s športom ali drugo naporno fizično aktivnostjo, kjer smo se že potili in nam vode v telesu tako že primanjkuje. Hidracija je bistvena, sicer se lahko v savni tudi zaradi tega počutimo slabo ali celo doživimo kolaps.
Vsaj pol ure pred obiskom savne se ne priporoča hrane. Že pred tem pojejte lahek obrok, ki vam ne bo obtežil želodca, vendar pa bo hkrati preprečil, da bi se oglašal med savnanjem.
5. Faza hlajenja
Bistven del savnanja je ohlajanje med posameznimi vstopi v savno, ki pa ga marsikdo zanemari in s tem savno uporablja povsem narobe. Pravilno savnanje je podobno knajpanju: vroče in hladno se morata izmenjevati. Ko pridemo iz savne, je tako nujno, da najprej za dve minuti postojimo na »normalnem« zraku, si z globokimi vdihi telo napolnimo s kisikom in ohladimo dihalni sistem. Po tem je na vrsti ohlajanje s hladno vodo. Prhanje nam pomaga s telesa sprati znoj, prav tako pa kožo hladi. Lotimo se ga tako, da s hladno (a ne ledeno) vodo najprej ohladimo okončine, nato trup in nazadnje glavo, saj se tako od toplote razširjene žile ponovno zožijo po pravilnem vrstnem redu.
Prhanju lahko sledi tudi kopel v mrzli vodi, v katero ravno tako vstopimo počasi, da telo ne doživi prevelikega šoka. Potapljanje glave ni priporočljivo, saj lahko privede do bolečin v ušesih in celo do bolečin v zobeh. V nekaterih savnah ponujajo led, ki ga ravno tako uporabimo za učinkovitejše hlajenje.
Ohlajanje naj traja enako dolgo, kot je trajalo savnanje, ali celo nekoliko dlje. Priporoča se, da si tudi zaradi psihičnega učinka privoščite ležanje v mirnem prostoru.
6. Nega pred, med in po savnanju
Pred vstopom v savno je potrebno odstraniti vsa ličila. Če imate dolge lase, ki so že sicer suhi in krhki, jih pred savnanjem umijte in nanje nanesite balzam oziroma zaščito, ki se je ne izpira. Lase zavijte v brisačo, ki bo med savnanjem lase ščitila.
V nekaterih savnah ponujajo najrazličnejše terapije. Večinoma so namenjene koži – na primer mazanje z medom, vtiranje soli ali ščetkanje. Če so na voljo, jih velja izkoristiti, saj imajo blagodejen učinek.
Po savnanju poskrbite za dovolj tekočine. Oprhajte se in se umijte z naravnim milom, kožo pa dobro navlažite z vlažilnim losjonom. Tako bo od samega zaključka savnanja do odhoda domov minilo tudi dovolj časa, da se telo resnično ohladi.
Želimo vam prijetno savnanje!