Če za vitamin K še niste niti slišali, ni to prav nič nenavadnega. Gre namreč za najmanj poznan vitamin, pri katerem se celo znanstveniki še niso povsem natančno odločili, kolikšna naj bi bila zgornja meja njegovega vnosa v telo in v kolikšni meri lahko ta sam nastaja v našem črevesju s pomočjo koristnih bakterij.
Prav tako ni povsem jasno, zakaj se tako različno absorbira iz hrane, ki jo zaužijemo – včasih zgolj v desetih odstotkih, drugič kar v osemdesetih. No, marsikaj pa je vendarle jasnega. Več o tem smo zapisali v nadaljevanju.
Kaj vemo o naravi vitamina K?
Vitamin K spada med vitamine, ki so topni v maščobah. Z njim se prvič soočimo že v porodni sobi, saj ga dajo preventivno vsem novorojenčkom zaradi preprečevanja hemoragične bolezni. Ta se pojavi pri enem na 10.000 otrok in se pokaže z notranjimi krvavitvami, posledica pa je smrt ali vseživljenjska možganska poškodba. Prav tako naj bi vitamin K zmanjšal tveganje za obolenje za levkemijo v otroštvu.
Z izrazom »vitamin K« sicer imenujemo večjo družino spojin s podobno kemijsko formulo, med drugim tudi filokinin (vitamin K1) ter serijo menakinonov (vitamin K2). Filokinin najdemo predvsem v zeleni listnati zelenjavi, menakinoni pa so predvsem bakterijskega izvora – zato je pomembno dobro »naseljeno« črevesje. Menakinone najdemo tudi v nekaterih fermentiranih živilih in živilih živalskega izvora.
Za razliko od drugih v maščobi topnih vitaminov se vitamin K izjemno hitro metabolizira in izloči iz telesa, zato se ga v krvi, tkivih in organih ne nahaja veliko.
Zakaj je vitamin K pomemben?
Vitamin K sodeluje pri sintezi proteinov, ki so pomembni za strjevanje krvi, ter pri metabolizmu kosti, kalcifikaciji in mineralizaciji. Skrbi za trdnost skeleta, saj povečuje kostno maso in pomaga pri celjenju zlomov. Vitamin K preprečuje otrdelost arterij in njihovo kalcifikacijo, torej je bistven za zdravje srca in ožilja.
Kako oskrbeti telo z vitaminom K?
Bakterije v debelem črevesju proizvajajo dolgoverižne menakinone K2, ki pokrijejo vsaj del naših dnevnih potreb. K1 zaužijemo z zelenjavo (ohrovt, mlada čebula, zelje, brstični ohrovt, kumare, brokoli, bazilika, šparglji, špinača) in suhimi slivami, dodatni K2 pa z jajčnim rumenjakom, ribjim oljem, mastnimi siri in maslom, temnim piščančjim mesom, organsko govedino in drugim rdečim mesom »s pašnikov«.
Z dobro prehrano naj bi poskrbeli za primeren vnos, ki je 70 µg za moške in 60 µg za ženske, potrebe pa se lahko spremenijo ob nekaterih težavah, kot je npr. slaba absorpcija zaradi maščobnih kislin z dolgimi verigami in maščobnih nadomestkov. Sicer se nivo vitamina K preverja redko – običajno zgolj pri ljudeh, ki imajo težave s krvavitvami ali uživajo antikoagulante (zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi). Test je povsem preprost, saj se le meri čas, ki je potreben za strjevanje vzorca krvi.
Pomanjkanje vitamina K
Pomanjkanje vitamina K se običajno opazi zgolj v najhujših primerih, ko prične prihajati do krvavitev. Na nižji nivo lahko sicer posumimo pri osteoporozi, ko je treba telo bolje oskrbeti tako z vitaminom K kot vitaminom D in kalcijem. Pri odraslih je resno pomanjkanje vitamina K zelo redko. Pri novorojenčkih je pogostejše, saj vitamin K med nosečnostjo zelo slabo prehaja skozi posteljico, prav tako materino mleko ni najbolj bogato z njim. To je razlog, da se novorojenčka že v porodni sobi oskrbi z vitaminom K, ta pa je dodan tudi nadomestnemu mleku.
Kaj pa prekomeren vnos? Hipervitaminoza oziroma zastrupitev z vitaminom K ne obstaja. Zaenkrat ni znano, da bi prišlo do predoziranja z dopolnili, da bi do tega prišlo zaradi hrane, pa je povsem nemogoče.
Antibiotiki, sovražniki vitamina K
Omenili smo, da vitamin K2 proizvajajo koristne bakterije v našem črevesju. Kadar jemljemo antibiotike, ti običajno ne delujejo zgolj na eno vrsto bakterij, temveč so širokega spektra, kar pomeni, da uničijo tudi naše dobre črevesne bakterije in porušijo črevesno floro.
V črevesju se nahaja več kot 1.000 različnih bakterij, ki skrbijo za najrazličnejše naloge in živijo z nami v sožitju, zato jih moramo ob jemanju antibiotikov, ki jih uničujejo, nadomestiti. Priporoča se uživanje probiotikov, tako v obliki tablet in peroralnih pripravkov kot tudi v naravni obliki – uživamo razne z bakterijami polne jogurte, kefirje in podobno. Tako lahko poskrbimo, da je črevesje zdravo, proizvede pa se tudi dovolj vitamina K.